Koliko spite

Zvečer pred televizorjem deset minut manj kot traja film, nato pa še kakšnih 7 ur v postelji.

Nike je odprla temo, Jasna 1 jo je pa konrketizirala - v bistvu je vprašanje, kako si organizirati dan, kako obvladovati dnevno logistiko in se pri tem ne počutiti, kot da je šel čezte valjar? Mislim, da vsakdo pozna koga (sorodniki, sosedi, prijatelji, sodelavci ipd....), ki je kar doma v tej veščini. Tako osebo velja posnemati (lažje je posnemati nekoga konkretnega, na forumu smo bolj virtualne pojave). Meni je neizmeren vir inspiracije moja babica. Ta dama je bila mnogo pred svojim časom in pred svojim stoletjem. Ni bilo stvari, ki je moja babica ni znala, ni zmogla, se ni upala, se ni soočila.... in je bila najbolj pozitiven človek na svetu. Ona me je naučila, da je likanje opravilo, pri katerem se fokusiraš na en problem in ga z vztrajnostjo odpraviš (kaj je pa meditacija drugega, prosim vas). Čiščenje stanovanja je bilo za mojo babi čiščenje dnevnih problemov (5 otrok, bolan mož, gradnja hiše, služba in popoldanska obrt, je bilo kar dosti za počistit) - vsak madež je interpretirala kot problem in ga je v glavi reševala medtem, ko se ga je lotevala s krpo. Pri vsem tem je moja babica še igrala namizni tenis, smučala je, vozila avto in potovala po svetu....Babi je vedno rekla, da je treba iti spat z mirno glavo, količina pa ni toliko važna (če je glava mirna, bo znala sama regulirati). In moja babi je bila zadovoljna - je večkrat povedala, da je. Včasih je tudi zadremala po kosilu. Pri takem dremežu je tudi umrla. Nisem hotela, da bi bilo tole žalostno - naša babica je za celo pleme še vedno role model, kako se stvari rešujejo in vsak spomin na babico je v bistvu nekaj zelo prijetnega. Morda nimajo vsi te sreče, da bi imeli tako superbabico, ampak, če vsak dobro pogleda po okolici, bo verjetno našel nekoga, ki vsaj malo spominja na tako personality. In naj se uči od nje. Vendelina jr.

Vendelina, meni je počasi dovolj - imava namreč še babici podobni, le da moja ni igrala namiznega tenisa. In je moja imela samo tri svoje otroke, a jih je v prvih mesecih vojne dobila še šest svakovih (svak in svakinja sta bila ubita v prvih dneh vojne) in se je, ker je bil dedek v vojnem ujetništvu, skozi vso vojno prebila sama z devetimi otroki. Nikdar lačni, ne goli in ne bosi, pravi moja mama. Kot si rekla - vsak večer je šla spat z mirno glavo in tri ali štiri ure spanja so ji bile dovolj. Jaz pa imam eno veliko srečo - lahko spim kjer koli in kadarkoli. Doma moram spati vsaj osem, če ne devet ur, ko pa sem na potovanju, spim na letalih, vlakih in busih in mi je čisto dovolj. Mamamia mamamia

Niste napisali ali spite v enem kosu ali v več . Evo, samo na spanje pomislim, pa se mi že spi. Namreč, imam dva majhna otroka. Ko je prvi začel spat celo noč, se je začela druga zbujat. To se zdaj dogaja že skoraj eno leto in NE MOREM SE NAVADIT na 4x nočno vstajenje. Pri prvem sem še nekako, zdaj pa nikakor. Seveda čez dan ni šans, da bi vsaj oči zaprla za 2 minuti, kaj šele zadremala za pol ure. Danes sem se vrnila v službo po 5. tednih dopusta in ugotavljam, da sem bolj utrujena kot pred dopustom. Otroka sta naredila svoje, zidava hiše (in posledično zaradi tega brez moža skoraj cel dan) so naredili svoje. Sem pa spala zjutraj kako uro več in pridobila 3 kg , kar je čisti presežek. Sledi sprememba življenja in trdna odločitev, da naslednje poletje preživimo vsaj 2 tedna SKUPAJ na morju. Lp, Asja

Jaz nekje od 7, pa do 9 ur. Moram pa zvečer zgodaj v posteljo, ne zdržim veliko, zjutraj pa rada zgodaj vstajam. Čez dan pa ne spim, se pa rada po kosilu malce uležem. Teka

jaz sem očitno rekorder tukaj .....saj spim včasih 10 ur skupaj ( no vmes se zbudim za nekaj minut da pojem nekaj čokolade in spijm čaj in nahranim mačko ) potem pa spet padem v komo ...pa še cez dan me zmanjka 2 do 3 ure........spravljam ure ko sem pred leti imela težave z spanjem in nisem spala niti 3 dni skupaj.....in to je trajalo skoraj 3 leta .... sedaj vse nadoknadim... čao vegeterianka

Jaz pa zvečer postanem polna energije. Zjutraj pa ... Bi morala k Rožanec na inštrukcije. Sem zaspanka, kot pravi pesem o Muci maci: Spala bi, če bi se dalo, do večerje in še malo (jaz bi do poldneva in še malo.) Sicer grem zdaj spat ok. polnoči in vstanem ob 9.30, ko se bo pojavila kakšna služba, bom pa nekaj časa hodila okoli kot zombi... Ne vem pa, kdaj se bo moj sinko naučil prespati noč! Atina

Imam zelo zelo zelo nizek pritisk in zato morem biti spočiti, sice sem neuporabna za intelektualne napore. Ugotovila sem, da je red pomembnejši od količine spanja. Vsak dan ob isti uri spat in vsak dan ob isti uri vstat. To je recept zame. Kljub nizkemu pritisku in utotovitvam zdravnikom, da moram biti brez energije, mi 7 ur spanja zadošča. Energije imam veliko in postorim marsikaj. Pravzaprav nikoli ne počivam, ko sem budna. No zelo redko. Že nekaj mesecev vadim avtogeni trening, ki mi zelo pomaga. Čez dan, ko sem utrujena (trenutno sem v obdobju, ko se moji intelektualni napori začnejo ob 7 zjutraj in končajo ob 7 zvečer), se zelo sprostim in spočijem z avtogenim treningom. mimika

Jaz spim največ 7 ur na dan, večinoma pa manj (razen izrednih baterijsko polnitvenih dni, če je dež itd...)..ker tudi jaz sem nočni ptič, na žalost pa tudi jutranji!Škoda mi je spati, ker kar mislim, da bom kaj zamudila!:) Ja, ni lepšega kot je sveže jutro, ko še vsi spijo, razen na novo prebujajočega dneva. In ta občutek, da imaš še cel dan pred seboj! Božansko! In po drugi strani, ni lepšega kot nočna tihota, ko vsi že spokojno spijo, ti pa ob skodelici čaja ali kapučina ustvarjaš in prisluškuješ glasni tihoti. Potem pa, ko dalj časa prakticiram takšne kratke spalne intervale, me pa zvije! In če se človek še s športom ukvarja, niti pod razno ne sme tako malo spati....ker enostavno nima energije, ki je s hrano ne more prinesti notri! Tako da...če ste aktivni,z malo spanja ne boste čez prišli. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7-8 ur spanja, optimum 8-9. Je pa odvisno od samega človeka, kaj ima v genih, kakšen spalček je. Nekaj se da natreniratu, toda narave na žalost ne moremo pretentati. Tako da....potrebno je spanje prilagoditi svojemu občutku in počutju. Ljudje včasih zmotno mislimo, da rabimo zelo malo spanca, pa sploh ni res. Neka stara mama iz Suhe Krajine mi je nekoč dejala: Spanc je boljš kot žganc! In še res je! ana nasmejana Ana - Marija Ficko

Ja, pa še nekaj sem pozabila dodati k mojemu prejšnjemu odgovoru: Spanje čez dan pri meni nikakor ne pride v poštev!! Morda za 5 minutk, če me slučajno zmanjka, po kakšnem treningu ali na sončku, v avtu (kot sovozniku, seveda!), ali dopoldne, ko mi zelo pade energija...in ne boste verjeli! Človek včasih potrebuje le par minut, da si ponovno napolni baterije (razen če je že kronično utrujen), če pa spite več, boste mogoče imeli problem zvečer zaspati, ali pa boste še bolj utrujeni, ker se telo navadi na stanje počitka. Strokovnjaki celo opozarjajo, da dnevni počitki motijo biološki ritem, kajti telo se potem navadi na spanje tudi čez dan! Toliko o discipliniranju telesa! Iz mojih izkušenj pa: če me popoldne zmanjka za več časa, se prebudim kot zombi, mi je slabo in sem čisto na glavo, tako da pri meni dnevni spanci odpadejo!! Pa lepe nočne in večerne sanje....če ne boste noči porabili za kaj drugega:)... Ana - Marija Ficko