copy - paste iz sosednega foruma - sem se ravno spet nehala rolat:)
takšno je pač moško življenje ...
"Odkar te poznam ne morem več ne piti ne jesti!" je zavzdihnil mladenič
svojemu dekletu.
"Kaj me tako zelo ljubiš?"
"Ne, bankrotiral sem!"
... po treh mesecih ... zopet resnica ...
"Po treh mesecih seksualnih užitkov je ona rekla:
"Sedaj bi bil pa že čas, da me predstaviš svoji družini."
"Nemogoče. Žena je v službi, otroci pa v šoli."
... no, no, to je pa moška logika ...
"Zakaj imajo ženske obleke zadrgo zadaj?"
"To so iznašli moški, da jih ženske večkrat pokličejo na pomoč pri
slačenju."
... 3 dan po poroki ...
"Zakaj pa nosiš nedrček? Saj nimaš nič notri!"
"Zakaj pa potem ti nosiš hlače?"
... in še rek za danes ...
"Jaz nisem moški za eno noč! Jaz se utrudim že po dveh urah!"
... splošno znano ...
"Zakaj so ženske bolj simpatične kot pa inteligentne?"
"Ker moški lažje vidijo kot pa mislijo."
--------------------------------------------------------------------------------------------------
V sosednji ulici so bili oficirski bloki in tam so prebivali,
kot bi rekel Bora Đordević v eni od svojih pesmi "domovine
najbolji sinovi". Plave uniforme so vsako jutro preplavile
postajališče pred osrednjim blokom in potem je pripeljal
olivnozeleni avtobus in hrupno odpeljal branitelje režima na
njihova odgovorna delovna mesta.
Ostale so mamice z otroki. In otroci so prijateljevali, čeprav
jim nihče ni vbijal v glavo parole o bratstvu i jedinstvu.
Janezek in Slobodan sta bila zelo dobra prijatelja. V bloku sta
bila soseda, vrata do vrat v istem nadstropju. Janezov oče je
bil kapetan prve klase.
Slobodanov oče je bil major, kajti kot Črnogorec je imel možnost
hitreje napredovati.
Fantka pa sta imela še nekaj skupnega; rojstni dan sta imela na
isti datum.
Slučajnost pač.
Ko sta imela vsak svoj dvanajsti rojstni dan, je Janezek dobil
zapestno uro s kalkulatorjem znamke Casio. Slobodan pa je od
očeta dobil pištolo od kragujevške Zastave. Naslednji dan sta se
dobila na ulici in si pokazala darila, ki sta jih dobila. In ker
nobeden od njiju ni bil zadovoljen s tistim, kar je dobil, sta
darili izmenjala. In Janezek je prišel domov s pištolo, Slobodan
pa z ročno uro Casio s kalkulatorjem.
Ampak Slobodanov oče je bil zgrožen, ko je videl, v kakšno
nesmiselno zamenjavo je privolil njegov sin. In začutil je, da
mora svojemu odraščajočemu sinu pokazati pot v svet odraslih in
da mu mora povedat kakšno življenjsko resnico, pa naj bo že tako
kruta.
"Jesi ti budala, pa da ti ja kažem nešto kao prijatelju, sine.
Jednog dana češ sresti jednu divnu i zgodnu djevojku i odlučit
češ, da se skrasiš i oženiš i decu da imaš s njom i tako to. I
onda, jednog lijepog sunčanog dana, ti dođes kući i nađes je u
krevetu s drugim muškarcem ...
... I šta češ onda? ...
Pogledat češ svoj sat i reći... Je li, kolko dugo čete vi to?"
