A jo čmo z ZS-ji zasut. Saj ni treba, da so grozilni......................................![]()

A jo čmo z ZS-ji zasut. Saj ni treba, da so grozilni......................................![]()
Je bilo eno zadosti - "grozilno" pismo namreč.
Kaj so šibka nit, drobni biser, veliki biser, mali lom in veliki lom? Pa seveda, kakšna je razlika med navedenimii? Pa zadnja zadeva na lestvici manjka. Katera?
Pa ne me fentat, ker ne preverjam vsega skupaj ravno pogosto, od jutri naprej sem na dopustu.
Loni Makaroni*ebiga Loni, opisala si stopnje pri kuhanju sladkorja, opisala si pet stopenj, naprej se literatura ne ujema. Po enih je naslednja stopnja karamel ( 182o C , recimo Dictionary of Food od Charles Sinclair ), po drugih so še dve stopnji: karamel in sladkorna barva ( recimo: Bečka Kuhinja od Olga in Adolf Hess, jaz knjigo imam v srbohrvaščini, vem pa da je tudi slovenska izdaja )..
Kaj misliš pod opisovanjem razlik med njimi? Sladkor se kuha z mal vode brez mešanja do različnih temperatur ki so opisane na slikovit način, z recimo kapljanjem takega sladkorja v mrzlo vodo in obnašanjem med prsti, drugače če imaš termometer, stopnje se razlikujejo po temperaturi: 103, 107, 115, 121, 157 in 182 vse oC.
Pa lep dopust, kjerkoli že boš.
ežojStopnja, ki manjka je zbistren ali kuhan sladkor. To so vse stopnje kuhanega sladkorja ki se ga meri s sladkorno tehtnico. Kot nekekšan plovec, ki ga potopiš v kuhan sladkor.
merska enota je Bé (Baumé).
Kuhan sladkor 28°Bé
Šibka nit 32 °Bé oz. 104°c med kuhanjem
Drobni biser 38,5°Bé oz. 113°c med kuhanjem etc.....
Upam da je odgovor pravi...Saša
Mir in dobro!Stopinje Celzija so me zanimale, pa dejstvo, da vse stopnje razen karamela lahko preverjamo z roko, karamel je pa že prevroč.
Ežoj, postavljaj vprašanje, v mojih bukvah je tvoja razlaga.
Na dopustu pa bom na kmetih, v lovski koči, pol pa na morju.
Loni MakaroniNo pa dejmo, mene pa nič ne boste zlasali ( imam namreč prekratke lase ).
Če mal pobrskate po kitajsi ali japonski kuhinji ( pa še kakšni azijski ) nikoli ne zasledite uporabo mleka ali smetane ali skute ali pa kakšnega sira. Izumili so celo tofu ( odlična zadeva, moti le, da je popolnoma brez okusa
), kar je skuta narejena od soje ( ali fižola ) in ga veselo uporabljajo, skuto od mleka ( katerega koli, od krave, ovce, koze.......) pa nikoli. S čem to lahko pojasnimo, a je morda kakšna prepoved religijske narave?
Ej, proxima,
čisto prav imaš, sem mislil kolk sem brihten, ko sem tisto napisal o religijski prepovedi, tisto je bilo mišljeno da mal zavede ( sem pač žleht, rimljanka ponavadi da namig, jaz pa tudi, vendar napačnega )
Glede alaktazije ( nisem imel pojma da se tako reče, jaz pa vem za laktozno intoleranco ) mene je presenetilo ( nisam vedel ) da jo imajo tudi indijanci, arabci, perzijci in afričani.
Glede vprašanja: sem bil prepričan, da bo trajalo dall časa do pravega odgovora.
Glede tiste himalajske soli: bom pa prebral, ( ponavadi tega nikoli ne berem ), da se ( morebit ) kaj naučim
.
Kar naprej z vprašanjem.
ežojEj, proxima,
mal sem pogledal tisto himalajsko sol, nisem si mislil, da je tako zabavno ( no tiste dolge reči nisem bral ). Iz tega sklepam, da ti in rimljanka ( pa še kdo ) sploh niste razumeli bistva. Verjetno gre za neko skrivno energijo s katero je ta sol nabita ( ki jo mimogrede izmeri xxxenergetik s tapravo bajalico, in ta energija potem deluje ( morda preko vesoljnih energetskih točk )
.
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.

| Kaj jutri za kosilo? | Venturini |
| MOJ vrt | rimljanka |
| malo za hec | Nikita2 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Pecivo iz bučk

Zelenjavna mineštra