Težave z vokom

26. apr 2006 8:06

Imam emajlirani vok od Ema Celje. Dolgo časa sem se borila s prijemanjem in podobnimi nadlogami. Potem sem ga enkrat temeljito žgala. Vanj sem nalila 2 dl olja in žgala. Vsaj pol ure. Seveda sem dežurala zraven, če bi se olje slučačno vžgalo. Potem sem ga nehala pomivati. Po novem ga po uporabi samo obrišem s papirnato brisačko. Pa še malo podrgnem, če se je kaj prijelo. Sedaj imam mnogo manj problemov, pa še pomivati ga ni treba. Tašča se sicer kar zgrozi, ko vidi moj vok in se vsaki znova potrdti njena ideja, da nisem vredna nič... Kar se patine tiče, je res. Bila sem na Kitajskem in jedla v najcenejših restavracijah (če jih sploh lahko tako imenujem) in vsi voki so imeli debelo oblogo. V treh mesecih nisem imela nobenih problemov s prebavo. Vsa hrana se itak toplotno obdela, tako da morebitna "patina" prav nič ne škodi. Še nekaj o pretiranem pomivanju. Mislim, da sem o tem že pisala, vendar bom še enkrat. V študentskih letih sem bila na tečaju pri sestri Vendelini. Ona je večkrat opozorila, da se pekačev ne sme preveč pomivati. Vsakič, ko pekač pomijemo z močnim detergentom, uničimo del zaščitnega sloja in prihodnjič se bo še bolj prijelo. Če se le da, ga je treba samo postrgati in obrisati. Tudi lesene deske, na kateri gnetemo tesno, se naj ne bi pomivalo. Ostanki suhega testa niso problematični, je pa zelo problematično, ko zneko krpo drgnemo po lesu in vnesemo goro svinjarije. Na zunaj pa res zgleda lepša. To so vsi nasveti, ki so mi pisani na kožo.

26. apr 2006 8:30

Jaz imam pa Tefalov vok in sem strašno zadovoljna z njim - nikdar se nič ne prime, pravzaprav je obloga tako gladka, da mi pri stresanju - obračanju hrane ( sploh ne rabim uporabljat kuhalnice), hrana skor uide iz voka. Pa še dokaj lahek je. Uporabljam ga ne le za kitajske jedi ampak tudi za čisto "domače", npr. pražen krompir. lp, Vanja vanjatajnsek