Po moje je to vinski kamen, ki je načelno čisto neškodljiv. Več bo vedel povedati kak vinar ali kemik. No da se še jaz prišlepam na tole pirhasto temo. Letos sem namreč poleg klasičnih barvastih delala tudi že uveljavljene teranove (ko sem jih prvič pacala pred cca 3-4 leti ni o tem nihče še nič govoril) in pa - glede na to da s čebulnimi nimam sreče - sem jih kakih šest vrgla še v močan (5 vrečk na liter vode) že kuhan roibooos čaj. Pirhi so bili lepši kot katerikoli čebulni! Malce neenakomerni, kot bi jih nekdo pobarval z velikim penzlom, imeli so lepe vzdolžne črte in bili krasne rdečerjave barve. Sem jih pa v čaju pustila še kake pol ure po kuhanju. Čebula nesrečna adijo !!!!!
Nanje sem potem nalepila še zlate nalepke ki so bile za prilogo velikonočni reviji Lisa in je prišlo ful lepo. Do slikanja niso preživeli v domači košarici (pri nas je pač navada da se pirhe menja).
Kar se pokanja tiče - počil mi ni noben v teranu in čaju ter kar dobra tretjina tistih, ki so se kuhala v vodi za klasično barvanje. Ukrepi - jajca dala ven iz hladilnika prej, oprala v mlačni vodi z milnico (baje se potem barva lepše prime, nekaj je bilo tudi umazanih), dala v vodo sobne temperature, poooooočasi segrevala, dodala malo kisa...
eh vraga
ravno tako jih je cel kup počilo kmalu po tem ko so zavreli.
Drugo leto gredo iz hladilnika v pisker pa konec.
Aha no, da se še malo pohvalim, pekla sem tudi gibanico, ta pravo prekmursko in je ratala taka za v izložbo. Recept seveda s kulinarike, le malce sem skoparila (zamenjala) s smetano in sladkorjem (dala malo manj).
Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca