12. nov 2000 10:34
Ahoj!
Odgovoril bom v dveh sklopih. Najprej na vprašanje, nato pa še nekaj splošnega o zdravi prehrani (čeprav ni direktnega vprašanja o tem.)
1A.) Beljakovine ali proteini - vse je isto - oba izraza pomenita isto.
1B.) Ločimo beljakovine rastlinskega in beljakovine živalskega izvora. Za popolno zdravo prehranjevanje potrebujemo oboje. Smatramo, da človek potrebuje nekako 0,8g beljakovin na kg telesne teže. To dejansko ni veliko: povprečno težka oseba (cca 75kg potrebuje tako samo 60g beljakovin mešanega izvora dnevno.
Kateri so najboljši viri beljakovin: viri rastlinskega izvora: stročnice (fižol, leča,grah soja in izdelki iz soje - tofu npr.), tudi žita in izdelki iz žit (tudi kruh, testenine...), krompir. Viri beljakovin živalskega porekla: meso, mesni izdelki, perutnina, ribe, mleko in mlečni izdelki (ampak ne smetana in maslo), jajca.
1C.) Kako zagotoviti dovolj beljakovin v prerhrani? Beljakovinska živila živalskega porekla imajo pogosto veliko maščobe, zato izbirajte: nemastno mleko in izdelke iz posnetega mleka (skuto z največ 10%mm v ss, sire in topljene sire z največ 25-30%mm v ss, čim manj mastne mesne izdelke (najboljši bodo z oznako varovalnega živila za srce), pusto- nemastno meso. Perutnino uživajte brez kože.
Potrebno količino bi lahko opisali s pomočjo "Piramide zdrave prehrane", ali pa z neko poenostavljeno razpredelnico:Tako boste 7 g beljakovin zaužili z 35g pustega govejega, konjskega, svinjskega, telečjega mesa, perutnine, rib, lignjev in pustega sira, ali z enim jajcem ali beljakom iz dveh jajc; z 50 g nemastne skute, z 2 dcl posnetega mleka, jogurta.
Z rastlinskimi živili pa boste zaužili po 5g beljakovin z 25 g suhih stročnic (ko so kuhane jih je potrebno nekoliko več:50.75g); v kruhu in krompirju pa je beljakovin premalo, da bi jih bilo smiselno računati.
2. Še nekoliko v zdravo prehrano: pišete, da bi želela biti sita in da je vaša hrana veliko prebogata z ogljikovimi hidrati... Sodobno pojmovanje zdrave prehrane in tudi shujševalnih diet predvideva hrano bogato z ogljikovimi hidrati (toda ne običajnimi sladkorji), revno z maščobami, s primerno količino beljakovin mešanega izvora, z zelo veliko zelenjave in sadja. In škrobnata živila (vir ogljikovih hidratov) naj bodo čim bolj bogata z prehranskimi vlakninami (polnozrnati kruh, kaše, kosmiči), saj ravno takšna hrana, skupaj z vlakninami iz zelenjave ( ta je na sploh nizkokalorična) in sadja neškodljivo napolni želodec, poleg tega pa je še vir vitaminov, antioksidantov...
naj bo dovolj za sedaj: Upam, da nisem preveč zatežil. Pa srečno