8. avg 2005 19:13
Juhica, sem prekopirala recept za kečap, mogoče ti pride prav kot sprememba namesto puste mezge. Mi ga res uporabljamo v velikih kioličinha, za pice, toaste, golaže, obložene kruhke, za razne omake, otroci ob pomfritu (saj veste, zdrava večerja...)
6 kg zrelega paradižnika, tri kg rdeče paprike, podolgovate, dve veliki čebuli, šopek zelenega peteršilja, dva vejici zelenega dela zelene in žličko mletega popra ter 1 dl olja, sol in sladkor po okusu.
Paradižnik, papriko in čebulo očistiš in narežeš na kose, daš vse skupaj kuhat in ko zavre, kuhaš pol ure, potem pustiš, da se ohladi. Potem spasiraš.
Olje daš v posodo, vanjo položiš spasirano maso in kuhaš na zmernem ognju do želene gostote. Masa ne sme močno vreti, po malem naj brbota. Vmes nenehno mešaš. Preden končaš s kuhanjem, soliš in sladkaš, dodaš poper in sesekljan peteršilj ter zeleno. Medve z mamo to maso kuhljava vsaj dve uri, da večina tekočine izpari in da je kečap gost, a še vedno tekoč, da lepo steče iz steklenice s širokim vratom.
Iz te mase nastanejo okoli trije litri kečapa. Še vroče naliješ v stekleničke in jih takoj zapreš. Mi steklenice potem pustimo pd kakšno koco, da se ohladijo, potem pa z njimi na poličko v mamino shrambo. Moja mama je še tista starega kova: v kleti ima shrambo in na poličkah male steklenice marmelad (maline, robide, ribez, jagode, marelice, kutine), pa sokeci (ribez, maline, hruške, marelice, slive), kompoti (mešan iz sliv in breskev, pa hruškov), orehi z lastnega drevesa, lešniki z lesk ob hiši, pa kisle kumarice, paprika z gorčico, mešana solata, v slanici vložena zelenjava. Kar nostalgija me zgrabi, ko vse to vidim....
Ja, me je zaneslo. Pa nič hudega, priprava ozimnice zame pomeni pravo domačnost. Pozdrav, Mamamia
mamamia