član od 200415860 sporočil
Kot je rekla Veri, vok naj bi čim težji. Pomembno je tudi, da moramo najprej segreti vok in šele ko se iz njega začne kaditi, vlijemo maščobo (tako se hrana ne bo prijemala). Na hitro opečemo meso, narezano na trakove, nenehno mešamo (super je, če meso prej mariniramo v sojini omaki; jaz si običjano to naredim zvečer, da se čez noč prepoji, in drug dan je potem še manj dela). Ko meso porjavi, ga damo na toplo, na vroče olje pa stresemo čebulo, narezano na širše polmesece, sesekljan česen in potresemo z ingverjem (brez skrbi, nobenega tujega okusa ne da ta začimba, če je seveda ne uporabimo preveč - za štiri osebe na primer čajno žličko, pa bo ok). Malo premešamo in dodamo ostalo narezano zelenjavo, kar pač imamo - por, papriko (za oko je lepo, če sta rdeča in zelena), bučke, cvetačo, grah, korenje (tega zrežemo na tanke rezance), vodni kostanj, bambusove vršičke, sojine kačke. Potem dodamo še meso, dobro premešamo in dodamo še malo sojine omake, če jed ni dovolj slana. Kitajci ne uporabljajo soli, jaz pa tudi ne, ker zelenjava potem uplahne. Če želimo več omake - ta je dobrodošla, če postrežemo k jedi kuhan bel riž - si pripravimo mešanico ostrigine omake, sojine omake in malo vode ter razmešamo z žlico jedilnega škorba ali riževe moke. To zlijemo v vok tik preden ugasnemo ogenj. In jed je gotova. Mimogrede, ostrigina omaka nima nam tujega okusa, da pa kitajskim jedem tisto pravo noto. Dodelava vsake jedi pa je seveda odvisna od okusa posameznika. Grem pa zdaj pobrskat še za kak čisto enostaven recept.
Aja, če zgoraj opisani jedi dodamo še rezance ali riž, dobimo toliko bolj nasitno jed. Mora pa biti riž v tem primeru skuhan toliko prej, da ga v vok dajemo popolnoma hladnega, enako je z rezanci. Pošljem kasneje nekaj receptov tajksih in burmanskih uličnih kuharjev.
Pa še ena pomembna prednost voka - tako kot brat od Veri je tudi moj sin začel jesti zelenjavo takrat, ko sem jo prvič pripravila v voku. Pa jaz tudi.
Pozdrav, Mamamia
mamamia