Jedi po svetu

sicer mi ni dano, da bi se šla potovanj, toliko kot bi si želela, vsekakor pa skušam jesti vse, kar vidim in nikoli ne pogrešam kake domače kuhinje ali iščem "evropsko" restavracijo ali veliki M. Sicer ne vem, za kaj bi sploh šla ven... Hrvaška-Dalmacija: buzara in črna rižota Avstrija: Germknoedel z vanilijevim prelivom in makom Nemčija: krompirjev krožnik Švica: špecli, roestli, tople solate, siri Nizozemska: jogurti in druge kremaste zadeve, ki jim ne vem imena, za zajtrk Francija: fondue, raclette, pa tudi skoraj vse "vsakodnevno", zelo poceni in dobri roseji iz trgovine, ne tako poceni a zelo dobri zeliščni in sadni likerčki, siri Danska: smoerderbrot v restavraciji (z dimljeno jeguljo sploh) in pivo Švedska in Norveška: jagode Norveška: dimljen ali pečen losos z omakami, kolači Tajska: obcestni pad thai, sadje, neki parjeni polnjeni cmoki v bananovih listih Vietnam: spomladanski zavitki na 1001 način (tudi "surovi"), prepraženi nudelci, sveži sadni sokovi, ocvrt polpet iz banan in sladkega krompirja, lotusov čaj Italija: kolači s pinjolami, pasta in skoraj vse v planinskih kočah, kjer v nasprotju s slovensko mentaliteto kuhajo vsak dan druge jedi, menije ipd. Hrvaška-Dalmacija: ribe iz zlata (glede na ceno), v olju in soli utopljene hobotnice in krompir, vino Avstrija: golaževa juha Švica: kakav ali vroča čokolada (saj ne moreš verjet, ampak tega ne znajo narest!), fondue, ker ga strežejo le pozimi (?) Nemško govoreče dežele: kisle kumarice (ki so sladke), majonezni prelivi (preveč in povsod), nebeli kruhi (ker imajo vsi kumino) Francija: črne klobase (kot krvavica brez riža) z jabolčno čežano Danska: smoerderbrot v trgovini, kempu ipd. Norveška: rakci (napol surovi) brez kakršne koli omake, priloge, pivo iz zlata Tajska: res tahud curry, ker usta mentalno še prepričaš, naj preživijo, zadnje partije prebavnega trakta ob dveh zjutraj pa ne več... Vietnam: malo kiselkasto-trpko sadje, ki ga pomakajo v mešanico soli in čilija (brez pomakanja je OK) in banana pancakes (po vodničku sodeč, ki to opevajo za popotnike za celo Azijo, sem mislila da je ne vam kaj, v bistvu je pa navadna palačinka s koluti banane) Italija: običajne pice, ker so pri nas toliko boljše in cenejše...

Jaz pa še vedno sanjam o baklavi s Kalymnosa (Grčija) in o gyrosu z Rodosa (pri Stekiju je bil res najboljši), pa o rižoti z morskimi sadeži na Braču, pa o nočno-jutranjih testeninah skihanih v kampih v Španiji,pa o meze pekre z Lerosa (jed podobna golažu s pikantno sladkim okusom, če ma kdo recept bom presrečna). Zanimal bi me pa recept za čokoladno torto Kraljica iz Sabe. Se sliši mamljivo. snorci Sporočilo je spremenil(a) snorci dne 18. jan 2005 18:40:12

Jaz pa o pici/piti z mletim mesom in čebulo iz Turčije... Da ne pozabim buzare s Pelješca. In nachos z rdečim fižolom iz Red Lodga, Montana, mesteca, ki ga je požrl ogenj. Pa še bi se kaj našlo. Loni Makaroni

Poglej, poglej. Saj ste pravi popotniki. Bravo. In tipično za " našo družbo ", da povsod gledamo tudi z želodčki. Še moja skledica. Bolgarija: neka zelenjavna, malo pekoča čorbica - jedla bi jo tudi za zajtrk osoljen jogurt zmešan z malo vode - čudovito osvežilno in še elektrolite dobiš nazaj rakija - moraš jo spit za dobrodošlico, ko prideš v hišo in še kasneje pri solati ( strašna kombinacija ) Tudi če v restavraciji naročiš samo solato ti prinesejo še rakijo. ( razkužilo ) izvrstno pivo Zagorka ( Union ) in Kamenitza ( Laško ) - ali obratno?! Grčija: gyros je čista fantazija Jogurt in seveda feta sir - na koncu mi je že iz uh gledal ena bljak: sarmice iz trtinih listov - ne vem kaj je bilo narobe - pač niso bile jabolka draga kot žafran Nemčija: bele klobase ( tiste ki plavajo v v vroči vodi in jih sproti ven jemlješ ) Raca z rdečim zeljem Bljak pa kava - beri voda in juha z poširanim jajcem - ne gre Madžarska: golaž ne rata pojest: sladka solata in sladke kumarice Pa drugič dalje Lumpica

Nikoli pa nisem spravila po grlu navzdol ocvrtega mrčesa. V Bangkoku, na primer, se je vsak večer na Khao Sun Roadu pojavila premična stojnica z vsem mogočim ocvrtim mrčesom, največje so bile kobilice, najmanjši pa neki ogabni črvi. Tudi lepo zapakiranegav prozornih vrečkah, kot čips ali arašidi, in zloženega na policah v prodajalni na letališči v Chiang Maiu nisem hotela kupiti in nesti domov. Pa v Mehiki so nam tudi to ponujali, pa mi ni šlo v slast, čeprav je drugim lepo hrustalo po ustih. Mamamia mamamia

julia

Oooh, se povsod smo jedli kaj dobrega, pa tudi kaj bolj čudnega je bilo vmes: SVEDSKA: morski pes z mlecnim rizem in omako iz rdece pese; super, dobili smo ga v Hotelu 11 v Goeteborgu. NEMCIJA: odlicne so makove pite (Mohnkuchen), boljsih kot na Saskem nisem nasla; ne morem se pa navaditi na severno- in vzhodnonemske sladke solate POLJSKA: pirogi z gobami, pirogi s sirom, pirogi z borovnicami, pirogi…… zubrowka, seveda, pa aronijin sok VELIKA BRITANIJA – pravzaprav Skotska: haggis – iz ovcje drobovine, z ovsenimi kosmici in skrivnostnimi dodatki (nekateri omenjajo viski in smetano); v sestih gostilnah smo dobili sest variacij na isto temo, ena boljsa od druge FRANCIJA: vse perutninske zadeve (skrivni namig: Domaine de Lintillac – najdete jih na vec koncih Francije), confit de canard (v masti dusena raca), terine in pastete, malo nenavadna je klobasa iz vampov (andouillette, flandrijska zadeva, ki obvladuje vaske gostilne na severu), ki ti jo servirajo s pomfrijem; nebeski siri, od trdih starih mi je bil najbolj vsec comte (zimski, zorjen 16 mesecev). Slascice – mousse, flan, millefeuille (nase kremsnite….), tartes brez konca SPANIJA, pravzaprav Katalonija: vse zivo iz morja – 1001 vrsta na 1001 nacin PORTUGALSKA – poznam samo pokrajino Alentejo – tu prevladuje kruh, od kruhove juhe (super, s svezim koriandrom) do kruhovega pudinga (beli kruh, ogromno jajc, sladkorja, mleka in disav – mislim, da se jed imenuje nunin trebuh ali nekaj podobnega); pa seveda arroz de pato – variacija na temo pilav z raco ITALIJA – florentinska kuhinja, mesanica italijanskega temperamenta in francoskega navdiha; za ljubitelje vampov – vampi z mletim mesom v omaki IZRAEL: vse je bilo dobro, mislim pa, da so kuhalnice vrteli predvsem Arabci. V najlepsem spominu imam poplavo mlecnih izdelkov, vse mozne prehode v sistemu mleko-sir-smetana-maslo, z zacimbami in disavami, pekoce, kislo, sladko, aromaticno. Humus na neskoncno mnogo nacinov – pasta iz ne vem kaksnega zrnja, lahko je cicerika, z neskoncno mnogo dodatki. Nepozabno je njihovo sadje, pomarance in mandarine sveze utrgane z drevesa, pa seveda svezi datlji; Da ne omenjam arabskih slascic z orehi, mandlji, pistacijami in medom! JUZNOAFRISKA REPUBLIKA: vino, vino, vino. Poskusite merlot! BOTSWANA: tolcen kozlicek in samp. Kozlicka skuhajo in meso stolcejo v moznarju z zacimbami. Osnova za samp je kuhana bela koruza, ostalih podrobnosti nam ni uspelo razvozlati. Pecene gosenice so cisto uzitne, ce seveda zraven ne razmisljas, da jes gosenice; v glavnem so trde, ali pa so nam jih prevec spekli KITAJSKA: najbolj vsec mi je bilo tisto cudo, ki ga marsikje v Evropi prodajajo kot Kitajski fondue. Cimdlje iz velikih mest gres, bolj eksoticna in boljsa postaja hrana, po drugi strani pa srecas tudi povsem domace stvari, od kitajske variacije na temo ajdovih zgancev do krompirja. Zanimivo: v sopari kuhan kruh – beli kruh brez skorje; malo cudno: svinjska usesa v cili olju, meduze; ni slo dol: posebna vrsta fermentirane soje, ki ze na 10 metrov dalec zaudarja po, oprostite, prebavnih motnjah, zal se ne spomnim imena. JAPONSKA: odlicne so njihove corbe na bazi fermentirane soje, z zelenjavo, ribami, mesom, skoljkami, vsem mogocim. Surova riba mi nikakor ne gre, torej sushijev ne bom omenjala, ena bolj zanimivih stvari pa je bil glaziran krompir (v sladki skorji!) z nekaksnimi crnimi semeni. SLOVENIJA: kisla repa, zabeljena z ocvirki in kislo smetano pa restan krompir Spet bo treba kam na pot! Lep pozdrav, Sonja

Limnol, meni pa je bil susi izedno vsec in tudi ostali deli surovih rib :) se zdaj veckrat naredim susi doma, ampak ne tistega s surovo ribo ker pri nas enostavno niso dovolj dobre, da bi jih jedli surove.... Ja, tisti v sopari kuhan bel kruh brez skorje je meni izredno zanimiv...in zelo dober - na japonskem ga pripravljajo v obliki cmokov z zelenjavnim nadevom, in potem vsa tista para, v kateri se kuhajo, ki tako lepo puhti ven izpod ogromne pokrivalke iz bambusa...odlicno! aja, tista zelo srdeca fermentirana soja pa se imenuje miso.....bljak! :) LP Zala Sporočilo je spremenil(a) _ZALA_ dne 19. jan 2005 19:38:53

Sonja ali lahko poveš kaj več o vampih z mletim mesom? Jih namreč obožujem. Lumpica

Hm, pa med vsemi temi potovanji (zlasti tam kjer je higiena bolj vprasljiva-arabski svet ... ) ni se nikogar zvilo? Jaz kar malo cvikam ... Ker ni ravno fajn oglja jest potem ... Vsekakor pa je treba probat hrano dezele, kamor gres. Meni je najbolj v spominu ostala pica z inčuni in roquefortom na Korziki ... ... tunizijski brik mi pa ni sel ... vsaj s tisto petersiljevo (?) filo ne ...