15. sep 2021 9:29
Mačka27,
pišem ti iz svojih izkušenj in iz tega, kar sem v času terapij, obiskov pri zdravnikih in telovadb za hrbtenico izvrtala iz svojih terapevtov, sotrpink in sotrpinov (čeprav se je slednjih zelo malo pripravljenih vključiti v terapevtske telovadne skupine, pa prav te naredijo za tvoj hrbet največ).
Če ortoped odsvetuje operacijo, to verjetno ni zaradi lenobe (navsezadje so za operacije tudi plačani), ampak ima za to dobre razloge. Hrbtenica ni nekaj, okoli česar bi kazalo kakor koli brkljati, razen če res - RES - ne gre drugače. In tudi tablet proti bolečinam si ne predpisuj sama, ker pri resnih težavah s hrbtom , ko ti kaj kje pritiska na živec, tako ali tako nič ne pomagajo, tudi najmočnejše brez recepta ne, ti pa na dolgi rok lahko resno okvarijo ledvice in še kaj. In s hrbtenico stvari vedno gredo na dolgi rok. Tudi s fizioterapijo. Ne pričakuj, da se bo kaj zgodilo na hitro, zato ne smeš obupati. Ne obremenjuj se s tem, kar prebereš, ker to velja za nekoga drugega ali za neka poprečja, za poprečnega človeka pa tako ali tako vemo, da ne obstaja. Ko je mene zagrabilo v vratu in so mi odpovedale roke, je trajalo pol leta resne fizioterapije (in zelo resnega ponavljanja vaj doma, vsak dan, večkrat na dan), da sem kolikor toliko lahko spet funkcionirala, in približno dve leti, da sem v nekem trenutku nenadoma ugotovila, da me pa ta hip pravzaprav čisto nikjer čisto nič ne boli. Od takrat gredo stvari malo gor pa spet malo dol, ampak se s tem da živeti. Mene je mrazilo, ko sem kje prebrala, da če bolečine ne izginejo po treh ali štirih tednih, po vsej verjetnosti ostanejo za vedno - meni je pa šlo tri mesece od slabega samo še na slabše in sem že videla svojo prihodnost zelo črno. Ko se lotiš fizioterapije, od enega do drugega obiska ne opaziš nobene razlike, pa tudi po enem mesecu ne kaj dosti. K sreči imam službo, kjer se da delo prilagoditi in kjer si lahko privoščim vsako uro za par minut vstati in narediti par vaj. In tudi imam srečo, da sem si lahko fizioterapije plačala, ker sicer bi čakala nanje pol leta, da sploh ne omenjam, kako zelo drugačne so fizioterapije na napotnico in javno blagajno od samoplačniških. Tako da razumem, da je tvoja situacija lahko ta hip zelo težka, ker je že res, da je zdravje najbolj važno, ampak od nečesa je treba pa tudi živeti.
Še par razlogov, zakaj tako zelo navijam za fizioterapevte. Tudi če greš na operacijo, kirurg ti bo sestavil kosti, fizioterapevt ti bo pa vrnil življenje. Poleg tega vedo in znajo kup stvari, ki mi pač ne vemo (začenši na primer s tem, koliko kosti,živcev in mišic sestavlja eno samo hrbtenično vretence - presneto veliko stvari, od katerih lahko vsaka posebej dela težave). Vedo, kaj lahko v svojem trenutnem stanju počneš in česa ne smeš. Z vajami za hrbtenico na lastno pest si lahko narediš več škode kot koristi, ker ne moreš vedeti, kaj v dani situaciji smeš in česa ne, kdaj lahko zaboli in moraš samo malo stisniti zobe, kdaj moraš pa takoj odnehati. Ko sem v svoji vnemi enkrat prišla k fizioterapevtu s knjigo z vajami za hrbtenico, da bi mi povedal, kaj od tega naj delam in česa ne, se je malo nakremžil, prelistal knjigo, in im potem rekel nekaj v smislu: gospa, te vaje bi vi morali delati pred desetimi leti, pa mogoče (MOGOČE!) zdaj ne bi bili tu. Vrzite kjigo stran, midva bova pa delala počasi, tako, da ne bo nobene škode (mogoče ni uporabil čisto teh besed, ampak ne bi zdaj o malenkostih).
Skratka drži se in ne obupaj. Hrbtenica pač ni narejena za dolgo življenje na dveh nogah, tako da imaš sotrpinov še in še. Ne obupaj in ne odnehaj. Če le moreš, si poišči strokovno pomoč v mesecih, ko čakaš na zdravnike - najbolj na tem svetu je škoda izgubljenega časa.
Sonja