Corona objemanje

Narečja so mi všeč, bogatijo jezik. Brez ločil, kot ob 18.50 dvorana piše, pa pokaže oceno za slovenski jezik v spričevalu. In nespoštovanje do ostalih, ki tako pisanje berejo/beremo. 

Saj nočem netiti prepirov in zamer. Ampak, za božjo voljo! Kdaj smo izgubili spoštovanje do maternega jezika?? Noben evropski narod po mojem mnenju ne dela tako grdo s svojim jezikom..

Pa še nekaj o narečjih: spoštujmo jih in govorimo jih. Ampak zapisati narečje pravilno znajo le redki. Izgovor: pišem po domače kaže bolj na polpismenost, kot pa na zapisovanje narečja ali pogovornega jezika. Tudi za slednje potrebuješ znanje.  Jaz ga žal nimam dovolj, da bi si upala pisati v narečju. Govorim pa dve. 

To je moje mnenje, še danes sem hvaležna mojemu učitelju slovenščine v OŠ, ki mi je vtepel v glavo ljubezen do jezika. Ta gospod je v pokoju napisal tudi slovar našega narečja. Klanjam se mu do tal.

Pa da ne skrenem preveč: ne rokujemo se, pokimamo si in se pozdravimo, nosim masko povsod, varujem sama sebe, kolikor morem. Razni prepotentni potrči in tanje me pa ne ganejo. Pa brez zamere.

Sporočilo je spremenil(a) marjja dne 27. sep 2020 08:10

Tudi jaz sem za spoštljiv odnos do jezika, kar naj se kaže tudi v pisanju. V meri, kolikor kdo zmore. Nismo vsi zelo pismeni, enim pisanje in izražanje gre lažje od rok, enim težje. Nič narobe s tem. A naj se iz zapisov vidi, da se nekdo trudi, da mu ni vseeno, kako je kaj zapisano. Tako spoštovanje do jezika kažejo tudi tisti, ki pisanja pač ne obvladajo najbolje.

Narečja bogatijo, to vemo vsi, a kot je marjja zapisala, ne znamo jih vsi pravilno pisati. Ok, nič narobe za kak poskus, a le, če gre res za poskus, ne pa za namerno pisanje neke spakendraščine. 

marjja, mamamia:

Slovenščino sem imela zmeraj pet ali štiri tudi v osnovni in srednji šoli,tudi lepopisje ampak se včasih tudi zatipkam.

Še dobro, da le včasih, dvorana. V tvojem prejšnjem zapisu je vsaj 6 napak. 

rimljanka

   No, sama vem,  da spoštujem slovenščino.   Skoraj  vedno pišem  pravilno in še kako zelo, zelo spoštujem svoj  materin jezik.      Res je, da pišem -preveč dolge stavke.   Trudim pa se, da postavim vejice tja, kjer vem, da spadajo.   Niti slučajno pa ne pišem neke

spakendraščine.   In tudi ne pišem v narečju, ki ga govorimo v mojem okolju.  Jih je pa kar nekaj na Kulinariki,   od katerih bi se pričakovalo, da pišejo pravilno,  v knjizni slovenščini.  Če pa vse to , razen Marjjinega pisanja,  ni letelo name, pa se   .

"Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen"(Mati Terezija)

Johana, pa še moja pisarija je bila popolnoma dobronamerna prošnja.

Še enkrat: govorjena beseda naj bo čim bolj domače, narečno obarvana, negujmo jo ob vsaki priliki. Ko pa pišemo nekje, kjer nas bere "vesoljna" Slovenija, pa spoštujmo tiste, ki nas berejo, s pravopisom in slovnico. Vsi pa našega narečja in pogovornih besed res ne razmejo.

No, jaz sem taka SLO frikica, da v mojih mailih, SMS-jih ipd ni niti ene zavestno narejene napake. Nobeno ločilo ne manjka, ne črka, moja posebnost pa so razlage v oklepajih-prevečkrat jih uporabim, se prav trudim, da jih je čim manj (zavestno, pravim, se pa že zgodi kakšna napaka ali zatipkanje, seveda).

Moji prijatelji se mi prav bojijo kaj napisati, pravijo, da rajši pokličejo....jih manj kregam, hahaha.

Prosim če se vrnete na TEMO. Tema ni bila SLOVNICA!

Pravkar gledam oddajo na TVSLO1 Povezani svet, ki moje gornje sume močno potrjuje. Svetujem ogled.