Volk sit, koza cela - za slovenijo brez zavržene hrane

marjja  

član od: 6.9.2011

sporočila: 2510

11. okt 2014 8:17

Dari, samo da razložim: ostanki kosila so kruh, kakšno kosovno pecivo, hrenovke ali klobase, v kuhinji kuhan puding, sadje ipd. Ne gre za kompletna kosila. Jedo pa tudi tisti učenci, ki so že pojedli kosilo, pa ostanejo dolgo v šoli.

Ne vem, kaj bi računovodkinja delala v jedilnici, naša kuharica na pamet ve, kdo ima kosilo in kdo ne.

 

Katrca, mislim tudi da se je ta "pohvala"  kot stimulacija preveč razpasla. Otroke bi morali hvaliti takrat, ko so naredili nekaj več, nad povprečjem, ne pa zato, ker so jim vcepljene neke splošne norme. Tako pa omedlevamo od sreče, ko se pokaka v kahlico, pa vrže papirček v koš, pa pridno poje kosilce... To mora otrok narediti brez pohvale, samoumevno.

Pred leti smo mi nagradili razred, ki je zbral največ odpadnih baterij in kartuš. Pa mi ena mama potoži, da se je pri njihtisti čas printalo in kupovalo baterije za vse možno, da je skoraj bankrotirala. Nauk: proizvedi čim več odpadkov, pa boš nagrajen!?!?

Iz te vsebine bi lahko smetili v neskončnost, a ne?

 

marjja

dari  

član od: 21.8.2004

sporočila: 1521

11. okt 2014 10:17

Ja za redne učence, ki jedo kosila kuharice vedo.Je pa tako,da si lahko kosilo naročijo izredno tisti dan zjutraj in za te kuharice ne vedo,ker naročajo pri računovodkinji.

Se pa strinjam, kar si napisala.

dari

marjja  

član od: 6.9.2011

sporočila: 2510

11. okt 2014 10:36

Pri nas se kosila naročajo v kuhinji in se pri obračunu konec meseca vsi podatki iz kuhinje sporočijo v računovodstvo. Sistem pri vas je malo čuden, torej vsako jutro mora računovodja sporočiti v kuhinjo št. kosil, potem pa stražiti pri kosilu (cca2 uri), kdo je upravičen do kosila? A nima drugega dela? Saj ne da se norčujem, nikakor, samo zanima me, kako zadeve potekajo drugod.

Pa da ne bomo govorili kar tako na pamet, kdo  kaj dela in kdo ne:

(žal ne morem prilepiti originalne poslanice s slikami, na NIJZ pa še ni objavljena, na šole smo jo dobili predčasno)

Poslanica za vrtce in šole Svetovni dan hrane 2014
NAJ OSTANKI HRANE NE OSTANEJO ZAVRŽENA PRILOŽNOST
Vrtci in šole so priložnost za krepitev odnosa do hrane in zmanjševanje ostankov hrane
16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane, ki bo letos potekal pod sloganom "Ostanki hrane, zavržena priložnost". Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) si je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje izbral to geslo predvsem v želji po zmanjševanju ostankov hrane v gospodinjstvih in javnih zavodih. Vse slovenske vrtce in šole pa bi ob tej priložnosti radi spodbudili, da bi pripravili aktivnosti, s katerimi bi še dodatno krepili odnos slovenskih malčkov in šolarjev do hrane ter jih ozavestili o pomenu zmanjševanja ostankov hrane. V nadaljevanju podajamo nekaj koristnih predlogov za zmanjševanje ostankov hrane, ki jih lahko vzgojno-izobraževalni zavodi uvedejo ob letošnji obeležiti Svetovnega dne hrane in nekaj predlogov spreminjanja odnosa do ostankov hrane skozi vzgojno-izobraževalne aktivnosti.
V Sloveniji zavržemo povprečno kar 82 kilogramov hrane letno na prebivalca, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh. Po podatkih strokovnega spremljanja šolske prehrane, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 odstotkov). Ta podatek ne preseneča, saj raziskave kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroci in odraslimi nasploh. Največjo težavo ob tem po mnenju vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane. Ob ostankih zelenjave in zelenjavnih jedi šole poročajo o ostankih juh, mesa, kruha, novih jedi in polnozrnatih izdelkov. V dobri polovici zavodov navajajo, da se trend količine odpadkov ne spreminja, medtem ko se v 44 odstotkih trend količine zmanjšuje, o povečevanju pa poročajo v štirih odstotkih zavodov.
Smotrno ravnanje z neporabljeno hrano spodbuja Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/13), ki v 12. členu določa, da se neprevzete obroke lahko brezplačno odstopi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa tudi humanitarnim organizacijam, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.
Slika 1
Nekateri vzgojno-izobraževalni zavodi že izvajajo številne zanimive aktivnosti
Veliko domiselnih rešitev kako zmanjšati količino nastalih odpadkov in uporabiti hrano, ki ostaja, so že pokazale nekatere šole in vrtci. Tako so se v Vrtcu Galjevica lotili predvsem krepitve zavesti o pomenu kulture prehranjevanja med otroci, kar so tudi zapisali v letni delovni načrt. Kot navaja Maja Berlic, vodja prehrane in zdravstveno-higienskega režima v Vrtcu Galjevica, so odsvetovali, da se popoldanske malice nosijo domov. »V zadnjih letih smo namreč opažali porast malomarnega odnosa do hrane, saj so ostanki popoldanske malice ostajali pozabljeni po hodnikih, v garderobah in na igrišču vrtca,« ugotavlja Berliceva in opozarja na odnos do te hrane. V vrtcu so se tudi odločili, da bodo nedotaknjene popoldanske malice namesto med odpadke na nekem diskretnem zbirnem mestu ponudili zainteresiranim staršem, s tem pa tudi zmanjšali stroške odvoza organskih odpadkov in naredili humano gesto.
Ravnatelj Osnovne šole Koprivnica Jože Ivačič navaja: »Poskušamo zmanjševati trend nastajanja odpadkov tako, da učenci s seboj prinašajo vrečko ali posodico, v katero lahko na higienski način shranijo del malice.« Ob tem Metka Srebotnik, organizatorka prehrane na tej šoli dodaja: »To hrano lahko pojedo kasneje ali pa odnesejo domov. Navedeno seveda velja za tiste vrste živil, ki omogočajo tak način shranjevanja (npr. kruh, sadje ...).« Na Osnovni šoli Šentjanž pri Dravogradu so o zavrženi hrani razmišljali že ob koncu preteklega šolskega leta. Izhodišče je začrtala Irena Šoln, ki je skupaj s svojimi devetošolci razmišljala, kako staršem in učencem prenašati sporočila o zavrženi hrani. Učiteljica Irena Šoln priznava: »Vedno uživam, ko vidim kako so učenci domiselni«. V avli šole so tako oblikovali steno z naslovom Hrana ni odpadek (Slika 1). Steno so razdelili na tri področja: hrana, cena in odpadek. Dela so se najprej lotili z izrezovanjem slik iz revij (Slika 2), nato so opremili rubriko z računi iz trgovin oziroma stroški posameznih surovin (Slika 3), na primer s ceno čebule. V zadnji rubriki, kjer so navedli deset mesecev šolskega koledarja, vpisujejo mesečno količino odpadne hrane (Slika 4). Na koncu prikažejo še mesečni izračun (Slika 5). Ob tem še dodaja: »Od lanskega leta imamo z učenci dogovor, da ob sredah na šoli ni pomij«.
Slika 2
Slika 3
Slika 4
Nasvetov in idej je še veliko ...
V nadaljevanju podajamo še nekaj koristnih predlogov za zmanjševanje ostankov hrane, ki jih lahko vzgojno-izobraževalni zavodi uvedejo ob letošnji obeležiti Svetovnega dne hrane:
- Spremljate količine ostankov pripravljene hrane, ki jo morajo vrtci in šole oddati pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov. Priporočamo spremljanje odpadkov po skupinah živil. Trende lahko v okviru interesnih dejavnosti ali predmeta gospodinjstvo proučite in jih povežete z aktivnostmi šole za zmanjševanje odpadkov.
- Nedotaknjena živila, ki ostajajo, ponudite ostalim otrokom (npr. kotiček s sadjem in kruhom) ali otrokom, ki obiskujejo podaljšano bivanje.
- Zagotovite prisotnost učitelja/vzgojitelja v jedilnici, ki spodbuja učence/otroke k zdravemu prehranjevanju, in s tem posredno vplivajte na zmanjševanje ostankov hrane.
- Pri uvajanju novih jedi/živil izvedete občasne predstavitve (degustacije) novih jedi. Ob tem učencem omogočite aktivno vlogo pri načrtovanju šolskih obrokov in pridobite njihovo mnenje o novih jedeh, še preden bodo ta rutinsko uvedena v jedilnik. Uporabite domiselne načine priprave hrane (manjši koščki, pasirana hrana, predvsem v primerih zelenjave (kremne juhe, omake ...). Večji naj bo poudarek videzu obroka, saj hrano uživamo s pomočjo vseh čutil.
- V bodoče vse aktivnosti za zmanjševanje odpadkov hrane, odnosa do hrane in kulture prehranjevanja opredelite v letnem delovnem načrtu.
V vzgojno-izobraževalnih zavodih ni pomembno le, da jedilnike ustrezno načrtujemo v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja, temveč tudi kako ravnamo s preostanki neprevzete hrane. Izredno je pomembno tudi to, kako otrokom ponudimo hrano, kako krepimo odnos do hrane, do pridelave hrane in kmetijske dejavnosti za okolje ter do ostankov hrane. Zavedajmo se, da je to pomemben doprinos h krepitvi zdravih prehranskih navad posameznika. Zavedamo se dejstev, da otroci nekatera živila neradi uživajo in da je soočanje s tem problemom za marsikateri vzgojno-izobraževalni zavod vsakodnevna praksa. kljub temu si preko različnih pedagoških in zdravstveno-promocijskih pristopov prizadevajmo, da otroci uživajo tudi živila, ki jih imajo manj radi (npr. zelenjave, polnovrednih žit, mlečno-zelenjavnih namazov, enolončnic s stročnicami ...), saj s tem skrbimo za uresničevanje prehranskih smernic in zdravje otrok.
Podajamo tudi nekaj predlogov spreminjanja odnosa do ostankov hrane skozi vzgojno-izobraževalne aktivnosti:
- Vsebine promocije zdrave prehrane, pravilnega odnosa do hrane in odpadne hrane medpredmetno vključujete s ciljem večjega sprejemanja ponujene hrane in zmanjševanja ostankov postrežene hrane.
Slika 5
- Spremljanje odpadnih količin hrane lahko povežete z merjenjem uspešnosti vzgojno- izobraževalnih aktivnosti, ki so usmerjene v zmanjševanje odpadkov ter graditev odnosa do hrane in problema lakote v svetu.
- Razpišite natečaj za najbolj domiselni projekt zmanjševanje odpadkov hrane na šoli, organizirajte razne naravoslovne in tehnične dneve na temo prehrane, odnosa do hrane in zavržene hrane. Učenci lahko izdelajo pravila za odgovornejši odnos do hrane in spremljajo uresničevanje navodila v praksi.
- V skladu z možnostmi uvedite kompostnike za kompostiranje odpadkov hrane (npr. kala sadja in zelenjave), ki nastaja v šolskih/vrtčevskih kuhinjah pri pripravi hrane. Kompostnik lahko služi kot zelo dober praktični pripomoček za poučevanje.
- V vse aktivnosti skušajte vključiti čim več sodelavcev šole/vrtca ter starše in širšo lokalno skupnost. Starše na roditeljskih sestankih poskušajte spodbujati k solidarnosti pri razdeljevanju nerazdeljenih obrokov.
Pri načrtovanju aktivnosti za zmanjševanje odpadkov hrane pazite tudi na to, da s tem ne zmanjšamo ali omejimo dostopnost do raznolike, uravnotežene in kakovostne hrane, še posebej za ogrožene skupine.
Želimo vam uspešno in prijetno delo, predvsem pa ne pozabimo, da smo odrasli lahko dober zgled otrokom tako doma kot v vrtcu in šoli.
Sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje

marjja

SMARTY1  

član od: 26.2.2014

sporočila: 2750

11. okt 2014 12:39

Tudi pri nas v šoli, otroci imajo škatlice ali vrečke za zmrzovalnik, in vsak dan si spakirajo malico ki je ostala, in nesejo domov. No, moji jo pohrustajo že v avtu, na poti domov.

In to se mi zdi zelo vredu, saj otroci tako več hrane pojejo, in tem posledično gre manj hrane v nič. 

SMARTY1

katrin11  

član od: 3.1.2010

sporočila: 2342

12. okt 2014 5:39

Torej po zgornjih podatkih v Sloveniji zavržemo 82 kg hrane letno na prebivalca, torej 225 gramov na dan. Šole so se odgovorno vključile v zmanjševanje zavržene hrane in pravilen odnos, kot izhaja iz teh podatkov. Imamo dobre šolske kuhinje, so v veliko pomoč zaposlenim mamam. 

A že tretjič poskušam opozoriti na ostale porabnike, pa se vse suče samo okoli šolskih kuhinj. Kot da se pripravlja splošno ljudsko mnenje za privatizacijo?   

Katrca11

rimljanka  

član od: 14.2.2005

sporočila: 17785

12. okt 2014 10:33

Daj, konkretiziraj te "ostale porabnike", no, če so ti tak trn v peti.

Po moje je pa to v šolah in vrtcih ključno, staro kljuse je težko naovih navad naučiti, pravi pregovor.

Dokler nam bodo kot vrhunec dnevnega proigrama servirali odsdaje tipa Gostilna, kjer lep del hrane konča v smeteh (pa sploh ni proišel do mize, da ne bo pomote)....................

rimljanka

limnol  

član od: 16.11.2001

sporočila: 5187

12. okt 2014 11:00

Take sreče s hrano, kot jo imajo otroci na marjjini šoli, velika večina nima. Mestne šole v glavnem nimajo svojih kuhinj, pač pa kosila kupujejo od velikih kuhinj, ki dnevno pripravijo na tisoče ali desettisoče obrokov in jih potem razvažajo po šolah, fakultetah, domovih za ostarele, podjetjih itd. Zanesljivo ne kuhajo obrokov, ki bi bili "predragi". Pač se trudijo po svojih močeh balansirati med zdravo hrano in dobičkom in to uspeva enim bolj, drugim manj. Če pa recimo v menzi v službi pogledam v krožnike ljudi okoli sebe, kaj jedo, si zelo lahko predstavljam, da njihovi otroci zanesljivo ne jedo kaj dosti drugače. Najprej udarijo po dunajskih zrezkih in ocvrtih piškah pa seveda pomfriju. Poprečni obrok solate, ki si jo vzamejo v baru (in je, mimogrede, do 140 g všteta v ceno malice ali kosila), ima daleč pod 50 g. Če se v kakem meniju kot priloga pojavi kos sadja, tega velika večina sploh ne vzame. Pri tem, da je izobrazbena struktura zelo nadpoprečna in bi človek pričakoval, da bodo ti ljudje tudi malo bolj ozaveščeni o tem, kaj je pametno jesti in kaj ne. In če mene vprašate, kdo je odgovoren za kupe hrane, ki se zmečejo v smeti po šolah, in za to, da se otroci obmetavajo z jabolki in cmoki - starši. Starši, starši, starši. In potem zelooooo daleč za njimi vsi ostali. Recimo učiteljice. In "pristojni". Ki jih tako ali tako ni mogoče nikoli definirati.

Sonja

katrin11  

član od: 3.1.2010

sporočila: 2342

12. okt 2014 23:16

Ma ne mi reči, da vso hrano zmečejo proč otroci in ženske kuharice v šoli in doma.  Tega me nihče ne bo prepričal. 

Katrca11

marjja  

član od: 6.9.2011

sporočila: 2510

13. okt 2014 6:13

Tega nihče od nas niti ni trdil.   Jaz sem predstavila problem tam, kjer ga poznam in spremljam. O Gostilni ne morem razpravljati, ker takih oddaj nikoli ne gledam. Drugih zavodov pa ne poznam. Doma je pa vse v glavah družinskih članov.

Sem pa v soboto jedla v eni MB restavraciji in sicer ploščo za 2 osebi, bila sva dva. Na plošči je bilo šest (6) kosov mesa in sicer 2 x puranji zrezek v omaki, 2x puranja rolada, polnjena s šunko in sirom, 2x puranji ocvrt zrezek, pomfri, 2 kepici riža, 4 kroketi, zraven solata, prej še česnova kremna juha. Kako naj 2 normalna jedca to zmažeta???? Srce me je bolelo, ker sva vsaj tretjino hrane pustila, predvsem mesa. Zaviti nisva mogla, saj sva bila do večera v MB. 

Porcije v naših restavracijah so itak prevelike, se strinjate?

 

Pa še: ne mislite si, da starši in otroci cenijo našo šolsko kuhinjo......

marjja

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

malo za hecsijasaja
Kaj jutri za kosilo?johana
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti