Sivi lasje...zakaj pa ne?

Meni so pa zelo všeč, mi je žal, da se ob času nisem spomnila nanje. Ne vem koliko so drage, ma saj tudi frizerji niso zastonj.

Ampak seveda je treba vedeti, da zahtevajo na gladko obrito glavo.

Ne vem kako se obnesejo po nekaj dneh zaporednega britja/ne britja (tudi kemoterapevtne pleše puščajo nekaj vztrajnih kocin in puha), ampak jaz bi vsekakor poskusila.

No, ne vem. Pri mladih ljudeh  morda. Ne predstavljam si pa 50,60 letnice s tako poslikavo. Razen kake ekstravagantne in zelo samozavestne osebe. Teh pa ni ravno veliko.

O, jaz pa si jih, vseh starosti in mi je všeč.

lp

S poslikavo ali brez ima verjetno ogromno žensk težave sploh oditi v javnost brez pokrivala ali lasulje.
verjetno vsaka pri sebi začuti kdaj in če je pravi čas za "razkritost", morda celo poslikavo ...
Na srečo se mi ni treba prestaviti v kožo teh bolnic, a če bi - verjetno bi razmišljala podobno kot Nola. Poslikave in tetovaže so mi všeč in zdi se mi, da bi si v težkih momentih želela imeti nekaj meni všečnega na sebi, zase, za svojo dušo, ne za druge ljudi. Ampak - kaj bi, če bi ... upam, da mi ne bo treba nikoli o teh stvareh razmišljati zaradi bolezni oz. zdravljenja ...

Pri enem Polnočnem klubu (bom našla link kasneje, če bi koga zanimalo) je bila predstavljena alopecija, bolezenska neporaščenost oz. izguba las ter dlak. Tam pa ni upanja, da "bo že še kaj zraslo" in zelo zanivivo in ganjljivo je bilo poslušati izpovedi žensk, kako se s tem spopadajo. Neka zelo mlada ženska se je po dolgih letih (zbolela je v zgodnji puberteti) pogumno odločila, da si gole glave ne bo več pokrivala z lasuljami, druga je enake bolezni in večnega nezadovoljstva s kvaliteto lasulj, postala podjetnica, uvaža vrhunske in udobne lasulje.

Našla!  http://ava.rtvslo.si/predvajaj/izpadanje-las/ava2.

Evo, našla še blog mladenke Mateje, s pomenljivim naslovom "Brez las ... pa kaj!"

Jaz sem nolo videla, ko je bila brez las in bi rekla, da bi se ji takšna poslikava prav lepo podala. Predvsem zaradi tega, ker s pobrito glavo ni bila obremenjena in je bila kljub vsemu dobrovoljna in nasmejana.

Pa sploh že delajo takšne poslikave pri nas, danes sem prvič videla to umetnost na glavi.

To ti lahko po moje naredi vsak umetnik poslikav, ki obvlada take vzorce. (sicer pa najdeš tudi oglase kozmetičnih salonov, kjer to počnejo in kolikor vidim, sploh ni drago!) To je poslikano z naravno kano, ki jo z vodo in nekaj kisline (lim. sok lahko) zmešaš v fino pasto, z njo napolniš tubico s tankim "dulcem" in z njo rišeš kot bi risala recimo po piškotih ali medenjakih s sladkorno maso.
http://www.zakladnica-narave.si/poslikava-s-kano

Kar pa se obstojnosti tiče - ne vem, verjetno zaradi umivanja in luščenja kože podobno dolgo kot poslikave s kano na rokah, ki jih pogosto umivamo. Sicer pa na zgornji povezavi pravijo takole:"

"Poslikava s kano na koži ostane od 1 do 3 tedne, odvisno od kvalitete kože, kvalitete paste, časa trajanja nanosa in nege po poslikavi."

MamaF, hvala za odgovor.

ČE ti je tole tetoviranje s kano všeč ali ne... Jaz bi bila vesela, če bi zdrava tako dobro in žareče izgledala kot tele dame, ki si začasno tetovirajo golo glavo. Kaj pa ti?

Kotarca, vsaj ena dama, ki ji slikajo po glavi, je stara okrog 50 let. Še ena malce spominja na mojo frendico, menim, da jih ima vsaj par čez šestdeset.

Kaj bi jaz naredila v situaciji, nimam pojma. Mislim, da bi bila moja zbirka šalov in rut zašasno v kaki seksi (popolnoma subjektovno) varianti na glavi, namesto koli vratu. Nola je "posadila idejo" (planted a seed), tako da mislim, da bi se na moji glavi našel kak sočen stavek. :)  Ne vem, če bi bil ravno MF,  a vendar... 

Opozorilo: Tole NI za duše, ki razumejo vse popolnoma dobesedno, prav tako ni za tiste, ki hočejo zgolj odgovor na vprašanja in definitivno ni za tiste, ki slabo reagirajo na kakršnokoli pobudo za razmišljanje.

Word of adivice - predlog: Kaj, če bi ti pogledala svoje recentne poste? Ker tale tvoj display domislekov, ki presojajo svet na temelju izkušnje do plankov in nazaj (s tem, da so planki 5 cm proč od nosa) - se približuje točki iritantnosti -  in potem izkoristila pravico do tega, da kakšne stvari tudi ne bi napisala?

Ker, resno, a zmoreš vsaj za kratek trenutek dojeti, da so na svetu različni ljudje z različnimi izkušnjami?. A zmoreš za trenutek  dojeti, da je smisel tega, da dajemo življenje dnevom in ne dnevov življenju? A zmoreš vsaj za trenutek dojeti, da je spopadanje z boleznijo eden od večjih izzivov in da je zmaga nad boleznijo res ena velika zmaga? Ki jo je treba proslaviti.  S poslikavami na glavi ali pa ne - je čisto vseeno. Ampak, kdor vidi v poslikavah samo poslikave, je pa res obupno prazen.