Instantna slovenščina ali leni možgani so preleni za bežanje

Uvod ji malo šepa (Lloret del Mar je nekaj, kar je pobegnilo iz katalonske kulture in v Kataloniji je "špansko"nekje  na drugem do tretjem mestu, v omenjem kraju je pa špansko na petem mestu...), ampak jedro je pa lepo razvito. Je pač treba z lekarniško tehtnico vedeti, kdaj žargon in tujke sodijo in kdaj ne sodijo v zapise. Za to, da se pridobi ta občutek, je pa treba brati. Veliko brati. Veliko različnih avtorjev. In tako npr, ugotoviti, da francoščina pri Tolstoju funkcionira in da literatura s tem nič ne izgublja in hkrati vedeti, da je kakšen "vulevukušeavekmua" težek zdrs na več nivojih.

Irena je tole res krasno zapisala. Predvsem oglasi mobilnih operaterjev postajajo neprebavljivi.

Kot npr. tale za Mingl, kjer ni sporna samo uporaba zjajcane angleščine (founi, pekidži, gudiz):

http://www.mingl.si/

Totalno omejen!

Reklame naj bi govorile v jeziku tistih, katerim so izdelki namenjeni in njihovi predstavi o kulturi prilagojeno. Žal ni vedno tako. Take čudne skovanke in popačenke ponudniki sestavljajo (n. pr.: Džabest?),nekateri napisi so nakracani, popacani. Meni se tak oglas zdi podcenjevalen do kupca, če ne že žaljiv in izdelka s tako reklamo ne bi kupila, pa če je še tako dober. Naj ga kar imajo s tistimi "best  žabami" vred.