Domač pralni prašek

So - predvsem lan, da je postal bolj bel (bolj! - bolj od naravne barve lanu, se razume); če snežno belo srajco za dalj časa obesiš na sonce, bo rahlo porumenela. Če daš na sonce pošteno zaprano, bo sicer mogoče s časom posala manj siva, ampak še vedno ne bleščeče bela kot v reklami za persil. Narava pač snežno belih stvari ne producira kaj prida veliko (no, mogoče marjetice in zvončke).

Tudi pri nas, že kar lep čas delamo prašek na prej omenjen način ... za nas je bila očitna razlika v agresivnosti kupljenjih (cenejših) detergentov. Moj mož ima precej občutljivo kožo in je zato precej slabo prenašal takšne praške, ker je hitro dobil srbečico, ki se je kar rada zazvila v kakšno hujšo alergijsko reakcijo ... po prašku, narejenemu iz marsejskega mila ni teh problemov, saj že na samem milu piše, da je namenjeno negi najbolj občutljive kože. Če smo kupili razne eko praške, je bilo seveda boljše, ampak so precej dragi. Torej za nas je zelo pomebna razlika v ceni, pa tudi manj odpadne embalaže je ... v bistvu je skoraj ni, saj papirnato embalažo mila in sode bikarbone skurimo, plastenka kisa traja vsaj pol leta, nato jo odvržemo med odpadno embalažo (nas je v družini sedem, tako da nekje 3x na mesec kuhamo takšen prašek) in podobno je tudi s soljo ... pa ni mi jasno, zakaj bi bilo to tako nesmiselno 

Hvala Tini711983 za nasvet. Že jutri bom probala "pobeliti" perilo z limono. Bom sporočila, če je uspelo.

Razlika med domačim pralnim praškom im kupljenim je naslednja: v milu je bistveno manj kemije. Ne razumem kaj vse je notri, samo enkrat sem primerjala vsebino praška (Dash) z vsebino maseilskega mila. Lahko se motim, vendar je bilo v prašku VELIKO več kemije kot v milu. Pa še to : na ovitku za milo piše, da je priporočljivo za umivanje najbolj občutljive kože, za prašek pa nisem ziher , da je dober za umivanje. 

tudi moji so me najprej imeli, da kompliciram (dva najstnika), zdaj pa so se navadili in kakšno stvar povedo tudi svojim frendom, da to pa mama sama dela in je prav "kul".

lp, 

Pa sneg...........pa dlako severnega medveda, pa......

katjushka, v zapsi elaphus, ki si ga citirala, je vprašanje, na katerega ji, kljub temu, da si ga citirala, sploh nisi odgovorila. Odgovor namreč zanima tudi mene.

Hja, belina snega je v bistvu artefakt, saj so ledeni kristalčki povsem brez barve. Nekaj podobnega velja tudi za dlako severnih medvedov, če se ne motim, je ta prav tako brezbarvna, prosojna in votla, da bolje sipa svetlobo (kar se pa kože tiče - beli medvedi so pravzaprav črnci, a ne?).

Seveda, saj je z zvončki tudi tako, kajne? Pa z belim perilom na reklamah za pralne praške tudi. Fikcija.

Ja, beli medvedi so črnci, itak. Jim še kako pride prav, da so.

Za snežno belo perilo se kupi Samsungov pralni stroj z eco-bubble tehnologijo- neverjetni rezultati brez kemije. Če kdo ne verjame, evo dokaz: http://www.youtube.com/watch?v=bxEIe-FCoKM 

Pa da ne zaidem preveč s teme- Panga, za informacije o pranju brez kupljenih praškov, poguglaj malo "pranje nekoč", pa boš morda našla kaj uporabnega. K belini je takrat pripomogla višja temperatura (žehto so kuhali na 100°C, stroj pa doseže le 90˘C), dodajanje modrila (perlin), sušenje na soncu...

Mislim, da je odgovorila s tem stavkom. Marsejsko milo je bolj nežno do kože, kot pa industrijsko pripravljeni pralni praški, ki niso ekološki.

Tole se mi zdi že malce hecno, ker si podajamo žogico sem ter tja, pa bom vseeno še stegnila jezik: seveda je marsejsko milo bolj nežno do kože, ker je pač namenjeno umivanju telesa, detergenti za perilo pa so namenjeni perilu. In med kože in oblačili je precejšnja razlika, se mi zdi. Če pa oprano perilo draži kožo, ker so v njem ostanki detergenta, je pa velika verjetnost, da ni dovolj sprano. Pri današnjih pralnih strojih to ni nič čudnega, ker so eko in porabijo zelo malo vode - tudi za splakovanje .

lp