Nezvestoba, psihična pomoč

14. mar 2013 10:01

Ja, sem pozabila povedat, da na inštitutu nima veze ali si veren ali ne. Da ne bo kdo mislil, da ti pomagajo s tem, da ti rečejo, da moraš moliti ali kaj drugega. Imajo pa tudi skupine za pare, katere potekajo od oktobra do maja (v frančiškanski cerkvi, mislim, da enkrat na teden), kjer se zbere veliko parov in si delijo izkušnje, g. Gostečnik pa jih usmerja v razčiščevanje... 

13. jun 2013 21:16

Tudi jaz rabim pomoč psihologa. V službi je stresno že kar nekaj časa. Zdaj so se pojavile še težave doma. Ne znam se sprostiti. Rada bi se predvsem naučila relaksacije, umiritve, kako naj se zoperstavim stresu. Ima kdo od vas kakšne pozitivne izkušnje reševanja posledic stresa s strokovno pomočjo?

14. jun 2013 6:00

Imela sem podobne težave.Šla sem do svojega zdravnika, ki mi je predpisal neke tablete. Naslednji teden sem pristala na urgenci, tako da s tem ni za čakat. Dobila sem ustrezna zdravila in se odločila za psihološko pomoč strokovnjaka. Po teh zdravilih se je stanje izbolšalo za več kot polovico, zavedam se , da zdravila niso izhod, zato je potrebni strokovnjak, ki te spremlja in ti daje navodila za premagovanje vsakodnevnih psihičnih težav in premagovanje stresnih situacij, brez zdravil. Žal sem tako daleč, da en čas ne bo šlo brez tega, psiholog bo pa presodil kdaj bom tako močna, da jih lahko ;vržem v koš; Poišči čimprej nekoga, seveda najprej se pa zaupaj svojem zdravniku, ki ti bo dal, če boš želela napotnico.Želim ti, da si čimprej pomagaš, jaz sem predolgo čakala....lp

14. jun 2013 9:45

Greš do osebnega zdravnika. Poveš tisto, kar si povedala v prvih treh stavkih. Ti bo napisal napotnico. Vprašaj ga za strokovnjaka, ki je v tvojem kraju ali v bližini in potem se naroči tam.

Drugače je pa tako, da večina ljudi do petdesetega leta življenja pride do psihične stiske, kjer je potrebna strokovna pomoč (služba, partnerstvo, smrti in bolezni v družini....nekaj od tega se vsakomur pripeti in ga pritisne v položaj, ki se mu zdi pretežek). Pametni jo gremo poiskati, neumni pa potiskajo zadevo in potem razrešujejo stvari na vrsto napačnih načinov.

14. jun 2013 13:41

"Pametni jo gremo poiskati, neumni pa potiskajo zadevo in potem razrešujejo stvari na vrsto napačnih načinov."

Če ljudje ne poiščejo pomoči, še ne pomeni, da so neumni, temveč, da se ne želijo soočiti s problemi. 

14. jun 2013 14:31

Preden boš uspela priti do psihologa, poskusi z meditacijskimi cd, sprehodom v naravo, kopeljo. 

In če je možno, ko prideš domov si vzameš pol ure zase v tišini.

Ko sem bila jaz izpostavljena hudemu stresu sem prvo,  kar sem naredila po prihodu domov rekla hčerkama, da rabim  15- 20 minut tišine. Potem, ko sem se za silo odpočila sem bila pripravljena na pogovor in pripravo hrane. 

Zdaj enako počnem z možem ( jaz sem zaenkrat doma). Ko pride domov mu postrežem s pijačo in ga pustim pri miru. Tudi hčerkam in sinu naročim, da potrebuje mir. Ko se malo umiri imamo kosilo in pogovor. Če nam uspe gremo v naravo. Zvečer pa se usedeva na balkon in se pogovarjava. 

Pa še nekaj me je naučil mož- ko je lepo vreme smo zunaj, doma vse počaka. Če ni časa kuhat jemo nekaj na hitro. 

Vse te drobne malenkosti na koncu doprinesejo k sožitju in mirnemu odnosu. 

Če je le možno si na teden vzami par ur samo zase. 

14. jun 2013 18:53

Tina, v resnici se mi ne da.... Živi v svojih miselnih konstruktih, it is your life anyway.  In nekaj kontrirati takoj po tem, ko se vidi, da je ena kolegica res v stiski, ti pa takoj nekaj dodaš samo za to, da bi se tule videlo, da se upaš malo kontrirati strašnemu nicku, c'mon, prepoceni.

Grem nazaj na temo in vezano na to - amo vprašanje:

Če v tvojih miselnih konstruktih nekdo, ki se ne želi soočiti s problemi, ni neumen, kaj pa je potem? Pameten?

Dekle drago, olepševanje gor ali dol, tole je binarna zadeva, kar pomeni, da sta samo dve možnosti: ali se človek sooči s problemi, ali pa ga problemi povozijo tako ali drugače, ne glede na to, kako ti za potrebe svojega navdiha tule nekaj izvajaš.

14. jun 2013 20:44

Vendelina,

vsaj pri eni stvari sva istega mišljenja. Tudi meni se ne da ukvarjat s tabo in svojega mišljenja ti ne vsiljujem. Za razliko od tebe, ki si se (še zdaj ne vem zakaj) vpičla v moj nickname, ki pri tej temi nima nobene veze, ampak, če je s tem zadovoljena ena izmed tvojih potreb, naj ti bo. Še vedno pa sem mnenja, da človek ni neumen, če se svojega problema izogiba oziroma se noče z njim soočit in če misli, da bo sam od sebe izpuhtel. Veliko ljudi svoje probelem reši tudi drugače in ne samo skozi strokovno pomoč.

In ker se nama obema ne da druga z drugo in da spet ne bodo potrebna zasebna sporočila, bo najbolje, da kar danes za vedno zaključiva. Si le starejša, in seveda veliko bolj izkušena, pametna, inteligentna ženska, ki ji nikoli ne bomo segli do kolen....

14. jun 2013 21:33

Ni neumen - če to počne pri štirih ali petih letih. Če to počne tam po dvajsetem, potem pa, pri moji veri, ni ravno pri pametnih.

14. jun 2013 23:33

Ahh, kakorkoli Sittan vse lepo ti želim, kot sem že omenila v temi, sem imela dobre izkušnje v Frančiškanskem inštitutu, Trixi ti je pa tudi dobro svetovala...

Srečno!