Nezvestoba, psihična pomoč

21. jan 2013 14:56

Živjo,

sama sem hodila na terapijo na Frančiškanski inštitut http://franciskanski-druzinski-institut.si/. Če si se odločila, da bosta probala zadevo skupaj rešiti ti priporočam, da začneta skupaj in hodita oba. Lahko boš skozi terapijo ugotovila, da mu ne boš mogla odpustiti in boš potem reševala na svoji ravni. Verjemi, da te terapevt usmerja v razmišljanje, ki bo najbolj ustrezalo tebi.

Veliko sreče, pa glavko pokonci, vse se bo rešilo.....čez čas. Ti pa res najbolj priporočam, da rešujeta (rešuješ) s strokovno pomočjo.

Pošiljam ti .....

Tina

21. jan 2013 14:57

No, no, no, drage dame..... Koliko od vas pa sedi v tokratbrezinem zakonu, da tako natančno veste, kaj je kdo zakuhal in kako je/ni kateri pameten? Taki nasveti na pamet izsesani iz prstov niso vredni počenega groša, od njih je več škode kot koristi. Mi ne vemo, kako se je stvar razvijala in kaj-kdaj-kako je kdo komu rekel in naredil, zato bi se bilo zelo na mestu malo ugrizniti v jezilk. Kar se je dalo prebrati v vprašanju je to, da ima tokratbrez probleme v zakonu, jih je zatrdno odločena reševati in si pri tem poiskati pomoč. Samo to in nič več. Zase lahko rečem le, da se mi to zdi zelo trezno in pametno razmišljanje, česar koli drugega si pa ne drznem komentirati, pa bi bilo dobro, če si tudi drugi ne bi, ker - glej prvo vrsto. 

21. jan 2013 14:59

Pozdravljena, mogoče je pa moževo dejanje sam "pobeg" iz stiske, ki jo doživljata. Po mojih izkušnjah moški dosti slabše prenašajo frustracije- pa ga s tem nikakor ne mislim zagovarjati. Poskusita z dobrim terapevtom, marsikaj se da prebroditi in lahko je zveza potem še trdnejša.

Srečno,

21. jan 2013 15:23

limnol,zelo se strinjam.Prosi samo za naslov ali morebiten napotek k strokovnjaku.Mislim,da je res zelo zelo neumestno sedaj pisati o tem,kaj bi kdo komu in kje je kdo......

Neokusno

Me spominja na tisto;ja vem,kako je,če ti umre oče.Ne ne veš in nikoli ne boš.

21. jan 2013 16:18

Prosim, vzdržite se, ti in ostali, takih in podobnih izjav, ki ne sodijo v to temo niti na to spletno stran. Tako, kot je napisala limnol v svojem zadnjem zapisu: ne sodite, ker ne poznate vseh okoliščin.

21. jan 2013 16:53

Drage punce, hvala za za vsako mnenje. Verjamem, da je napisano z dobrimi nameni. Kar nekaj časa že sledim in sodelujem na kulinariki in mnenja na forumu mu vedno prinesejo kakšno novo spoznanje - pa naj bo to informacija, ogledalo ali pa nekaj, s čimer se sploh ne strinjam - pa mi tudi to nekaj potrdi

Hja, tudi mene "meče" v različna stanja: od globoke žalosti, do "svete jeze" pa tudi v optimizem in pogled v prihodnost. Ni kaj, življenje se bo spremenilo - to pa je lahko tudi nekaj zelo dobrega, kajne?

Vaša napotila sem preučila in premislila, nagibam se k temu, da bi šla na svetovanje/terapijo k Poloni Fister - sem tudi z drugih koncev slišala kar nekaj pozitivnega. Upam le, da se bom uspela dogovoriti, je namreč zelo zasedena.

P.S.: To, da ste prebrale/prebrali in nekateri tudi napisali, je dober občutek in svojevrstna podpora, ki v tem času veliko pomeni.

21. jan 2013 17:25

pusti času čas in srečno

21. jan 2013 18:49

Ti kar lepo na terapijo. Kdor gre z resnimi nameni tja, itak kmalu ugotovi, da ga terapevt samo vodi po poti, ki jo mora prehoditi sam.

In je tako, da je vsaka prevara drugačna, ampak verjemi, konec te zaradi tega ne bo (razen če se boš sama odločila tako, samo to bi bila zelo neumna izbira). In je tudi tako, da imaš pravico biti žalostna in jezna in vse kar je vmes...ampak do takrat, ko prideš na vrsto pri terapiji in tudi vmes, ko bo potekala, pa ne smeš nehati vlagati vase in nase. Kakšna psihobergla tudi pomaga, npr, se gre k frizerju, si kupi objestno drago torbico....Ni treba pri tem pretiravati, ampak tisti podočnajki od objokanosti ti verjetno ne pomagajo. Zato, dokler ne bo notranjost okej, delaj vsaj na svoji fasadi, je mali korak v pravo smer.

21. jan 2013 18:52

Še nekaj, da bo v duhu osnovne teme portala: partnerji (vseeno kakšnega spola so in ali smo gay or straight) so samo glazura torte našega življenja. Torte smo pa mi sami. In če torta ni okej, je glazura ne popravi. Če se pa glazura sfiži, se pa da to ponavadi popraviti.

21. jan 2013 19:36

Sem tudi sama iz vrste zdravljenih zaradi neplodnosti. Tudi starša več angelčkov sva. A moški vse skupaj doživljajo drugače kot ženske. Vsak na svoj način in s svojim časom. Če sta oba za in se oba strinjata s terapijo pri psihologih, kar. Moževo dejanje je lahko bil "krik iz obupa", lahko pa ima druge podlage. Ne nekaj na horuk sklepat. Moj zdaj žal že bivši partner tega ni sprejel, ker ego nekaterih posega visoko v smislu ... jaz sem pa jaz, tega ne rabim in je vse ok. A se izkaže, da ni. Nisem vzdržala in šla. Mineva nekaj časa, ko vsak premišljuje. Zato, vzamita si čas, pojdita na terapijo, pogovarjajta se, če je to mogoče, podarita si trenutke in pozornosti. Naj se nekaj časa ne vrti vse okoli neplodnosti in ko se spet povežeta, umirita, dalje. Če želiš vse rešiti in tudi on, se marsikaj da. Veliko je odvisno od vaju in kako bosta sledila napotkom, ki vama bodo v korist.

Tole, Vendelina, je pa tako dobro napisano!