Nezvestoba, psihična pomoč

21. jan 2013 20:16

Sama sem dolga leta nazaj razmišljala isto, kot carsolina in bi takrat vsakemu isto svetovala, ne le za varanje, ampak še za marsikaj. Zdaj, ko sem v vezi že skoraj 2 desetletji, kar nekaj let starejša, ko sem videla že veliko resničnih zgodb in ugotovila, da romani niso to, kar v resnici ponuja življenje, gledam drugače. Nisem se še soočila z varanjem, ampak danes vem, da smo samo ljudje in da tudi varanje ima neke globlje vzroke. Predvsem pa vem, da nihče na svetu ne živi življenja nikogar drugega in zato ne moremo in ne smemo soditi nikogar, razen sebe.

Ko se zdaj znajdem v situaciji, ko nekdo želi nasvet, kaj naj stori glede tega in onega v zakonu, povem, da nimam pojma. Da niti tega ne morem z gotovostjo povedati, kako bi sama v isti situaciji reagirala, kaj šele, da bi se odločala o tujem življenju. In da bo najlažje pomagal strokovnjak, jaz pa lahko le podpiram in sem rama za jok, ne glede na odločitev. Ker jaz tega življenja ne bom živela...

Ko boš prespala nekaj noči, bo lažje. Hudo bo verjetno še dolgo, ampak če se imata rada, če sta pripravljena reševati zakon skupaj, bo že šlo. Če ne bo šlo, bo življenje teklo dalje.  

Za Polono Fister se pa splača potruditi. Včasih je baje ponujala možnost, da jo, če si v veliki stiski, pokličeš kaj prej, pa se potem, ko je hujše mimo, dogovarjaš za naprej. Poskusi. Meni je bila nekoč v veliko pomoč v neki krizi in mi ni žal niti centa.

27. feb 2013 9:47

Rada bi vam sporočila, da sem (sva) se odločila za terapijo pri psihologinji, kot sem že pred časom napisala. To sporočam tudi zato, ker bi se rada vsem zahvalila za podporo, pomoč in napotke.

Izkazalo se je, da nama je problem in stiska, ki naju je čisto "zalila" v nekem trenutku življenja, prinesla tudi nekaj zelo dobrega. Če se nama ne bi zgodilo nekaj tako ekstremnega, bi najbrž še naprej vztrajala z vsemi manjšimi problemi, ki sva jih pometala pod preprogo. Zdaj jih pa rešujeva - vse, ne le prevare.

Vesela sem, da sem z vašo pomočjo uspela najti pomoč, ki je res dragocena. Hvala vam!

27. feb 2013 10:03

Bravo, tokratbrez! Čestitke, tako se govori.

Pa vse dobro za naprej

27. feb 2013 10:20

Tudi jaz se pridružujem čestitkam. Mislim, da sta se odločila za res pravi način reševanja težav in tudi ne dvomim, da vama bo uspelo. Verjetno vsi tule držimo pesti za to.

Vse dobro v življenju vama želim.

27. feb 2013 11:03

Super! Vesela sem, da sta našla pomoč in začela reševati težave, pa tudi tega, da si se odločila in nam razkrila razplet. To je lahko vzpodbudno za vse tiste, ki jih mučijo podobne težave, pa ne vedo, kaj bi.

27. feb 2013 13:47

Tokratbrez, čestitam, da sta se odločila za ta korak (poiskati pomoč) in, da so se stvari uredile. Vrjetno,bi se marsikatera zveza ohranila, če bi se partnerja odločila tako kot vidva. Uživajta drug z drugim!

4. mar 2013 7:34

Bravo, super novica! 

12. mar 2013 15:20

tokratbrez

Zelo mi je hudo, kadar kaj takega berem. Sama sem ločena in ponovno živim že 25 let v izvenzakonski skupnosti. Bilo je veliko padcev in vzponov.

 Prvi zakon sem se trudila rešiti (ni bil vzrok nezvestoba) ampak agresivno in nespoštovanje. S sedanjim partnerjem pa so tudi že bile 2x težave. prvič ker je želel iti 7 letih od mene in hčere. (2 meseca je hodu spat k mami čez dan je bil pri nas). V tem obdobju sva se zelo veliko pogovarjala in z odkritim pogovorom nadaljevala,lahko rečem še lepše življenje. Pred 3 leti pa kot strela z jasnega mi enostavno reče, da bi se rad pogovoril. dobro midva se vsedeva in enostavno reče: Jaz sem noro zaljubljen v drugo. Jaz pa sama sebi: Ženska glavo pokonci in glej, da ne narediš napake.

Mirno sprejme to novico in ga začnem spraševati. Vse mi pove. Tudi, da sta si blizu samo pogovorno in da še ne ve, kaj čuti ona do njega. Tri mesece sva izkoristila vsak trenutek za pogovor, ker je bil čisto zmeden. Mene nebi zapustil, zaljubljen pa v drugo. Z mojo premišljeno glavo sem ga pripravila do najbolj globokih in skritih pogovorov, ki sva jih dan za dnem odkrivala in razčiščevala, vmes pa ga je metalo. To se ne da opisati, kaj se eje znjim dogajalo. Neštetokrat me je v tistem času poklicalz njenim imenom. Velikokrat sem bila v vlogi prijateljice in partnerke.

Ker je bil pogovor res zelo temeljit sva se po treh mesecih dogovorila, da poskusiva skupaj naprej. Danes po treh letih se lahko o tem govoriva brez predsodkov in se smejiva. To nama potrjuje, da brez odkritega pogovora ne gre.

To kar sem napisala,pomeni, da če želiš ostati znjim, potrebuješ temeljite in popolnoma odkrite pogovore. če nista pripravljena, potem bo bolečina ostala nepozravljena in bo vsake tliko časa pridrvela na plano.

Svetujem ti, da preberi od Milivojeviča knjigo Formule ljubezni, lahko pa tudi Emocije od istega avtorja. Prva knjiga nama je bila v pomoč pri reševanju.

Razmisli, želim ti veliko sreče.

Pikova_dama

12. mar 2013 15:57

Pikova-dama, strinjam se s teboj.Odkrit pogovor, zaupanje...reši marsikaj.18 let sva z partnerjem skupaj, imela sva kot vsi ostali krize, pa ne zaradi nezvestobe. Prvič zaradi njegovih staršev, začeli so tolči po meni, kljub temu, da sem jim pomagala, hotela sem jim dobro-oni so pa videli slabo....Drugič, zaradi dvojne vzgoje sina, on je rekel tako, jaz drugače......Nastopila je moja bolezen- različne krize, vedno sva se ogromno pogovarjala, zvečer pred spanjem, ne mine dan brez debate-analize dneva in dogajanj. Moje mnenje je pač takšno, partner mora biti moja prijateljica, ki ji lahko zaupam tudi najbolj nore stvari, naj me sprejme takšno kot sem in jaz bom njega z vsemi plusi in na žalost tudi minusi!

12. mar 2013 18:57

Močno priporočam, tudi sama imam samo pozitivne izkušnje z njimi. Pater Gostečnik je res velik človek. Pa sama nisem verna, ne hodim v cerkev.