Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

12. feb 2013 8:13

Ja, je pa današnji dan en velik problem! Sami uvajamo, sicer že od malega,( sedaj je sin star 10 let) neka pravila, dogovore, pa tudi odgovornosti in posledice svojih dejanj smo mu jasno in praktično prikazali. Ko so otroci mali, so kot cukrčki in smo preveč popustljivi. Ko je sodelavkin sin pri 5 letih loputal z vrati, sem jo opozorila, pa mi je zamerila. Sedaj je star 13 let in jo tepe, kadi, popiva....ata je pa itak odpovedal. Omenjeni problem pa nastane, ker je žal boj za ljubi kruhek celodnevni in so otroci čez dan prisiljeni biti sami. Tega, da bi pa imela snaho že pri 14-15 doma, ne vem, kako bi to sprejela. Upam, da mi ne bo treba!

12. feb 2013 8:53

 Moja daljna žlahta ima hčer, 38 let staro. Nadpovprečno brihtna, a že od malega razvajena s strani očeta, ki ženi ni nikoli dovolil, da hčer uvaja v dela, ker mora študirati in postati "nekdo".

Punca je obesila šolo na klin, s končano osnovno šolo je šla v fabriko za nekaj mesecv, v bar za nekaj mesecev.

Fizično delo je naporno, ni zdržala več kot par mesecev. Ko ni delala, jo je pridno finančno podpiral očka, da ne bo zafrustrirana in se ne  počutila manj vredno!

Vmes je menjavala fante, jih vozila domov, očka, ljubiteljski kuhar, je kuhal in molčal. Mama se ni strinjala,

ampak dvojno vzgojo, strogo z materine in nikakršno z očetove strani, je hči spretno izkoriščala.

Iskanje dela je naporno, zahteva avto, očka ji je kupil smartka. Navadna rabljena kripa seveda ne pride v poštev. Hčerka je razglašala, da bo denar nekoč vrnila. Do danes ga ni in ga ne bo, ker ima pri teh letih 6 let delovne dobe in je brez dela in brez denarja.

Že dve  živi s  fantom,  40 letnikom podobnih nazorov, ki ga ni sram nažicati svojo  mami za par tisoč evrov, za najnovejši pc in podobno kramo, ker samo z eno plačo ne moreta shajati.

Oče se začenja zavedati  svoje vzgojne polomije,  a še vedno ne reče nič, ko pride hči vsaj dvakrat na teden domov s fantom na kosilo in se vmes pritožuje, da je hrana slabša kot včasih. 

 Kri ni voda, otroci so naše največje bogastvo, s kislim nasmehom ugotavlja razočarani roditelj.

 Hčerka ne zna kuhati, kriva je mama, ker je ni naučila. Izobrazbe nima, kriv je oče, ker jo je vpisal v neustrezno šolo, kriva je družba ker ne najde dela.

Brata, popolno nasprotje sestre, sta se odselila in ustvarila družine.

Kar neankrat je je mami  hči, "zapuščena" od vseh, celo od lastnega očeta,  začela smiliti in jo zdaj zagovarja in finančno  podpira ona.

Revica da je, nima prijateljev, dela pa ne najde. Tako gre cela mamina pokjnina v hčerin žep.

Da bi si našla delo? Le zakaj, če se krasno živi tudi brez truda. Le znati  je treba in začeti dresirati starše dovolj zgodaj.

12. feb 2013 9:17

In zakaj je bilo zdaj potrebno to obelodanit vesoljni Sloveniji (ok, ok, mal pretiravam, ampak dejstvo je, da je kulslo zelo priljubljena)???? Tudi en čink nas nič ne zanima, dotični družini enega kosa kruha nismo odrezali, tako delajo s svojim denarjem, ki so ga verjetno zaslužili na pošten način.

In res ne vem, zakaj eni občutijo tako sladostrastje, ko lahko s prstom kažejo na sosede - lejte, kolk so slabi in neumni!!!!

Grdo je to!

lp

12. feb 2013 9:43

Elaphus, mislim da Kotarca ni napisala tega zaradi "sladostrastja" kot ti praviš. Jaz to bolj razumem kot poduk vsem staršem, zgodba ti da mislit.

12. feb 2013 9:45

Jaz sem pa razumela Kotarco, da je povedala eno od življenjskih zgodb, takih in onakih vsak od nas pozna. Saj ne moreš zapreti svoja vrata in nič videti in nič slišati.

Pozdravček!

12. feb 2013 10:02

Točno tako!

Pameten človek se lahko marsikaj nauči iz tujih napak, neumen se še iz lastnih ne more!

Ravno ta resnična zgodba je na mreč  obvarovala mojo sestro, ki jo je v nekem obdobju zamikalo lagodno življenje brez dela.

Upam, da bo komu koristila, zato sem napisala. Osebni podatki so seveda malo spremenjeni.

 Sladostrastje ? Lepo vas prosim, no.

Kotarca

12. feb 2013 10:12

Še huje-bojijo se jih.

12. feb 2013 10:45

Kotarca, bravo, tudi jaz sem napisala zgodbo sodelavke ravno z namenom, da se tudi iz tujih napak lahko kaj naučimo. Pa naj bodo takšne ali drugačne. Ko vidiš,da se drugim zgodi smola, vsaj  malo pomisliš in postaneš bolj pozoren, da se tebi nebi. Je pa problem, res dvojna vzgoja. Tudi mi smo se z tem morali spoprijeti, ker sem jaz bolj stroga, kot mož. Pa sva se enkrat lepo sama vsedla, se pogovorila, da je beseda obeh enakovredna. Na srečo je bilo dovolj zgodaj, nekje pri 3-4 letih. Ne vem, kaj me še lahko doleti, zato ne bom pametovala...vam povem čez 15 let, če nam je uspelo.

12. feb 2013 12:19

Pred nekaj leti se je sodelavec pritoževal o svoji 14-letni hčerki. Vsak vikend naj bi zahtevala  Kobilico (5000 tolarjev) za rave party. Nekajkrat je popustil, potem pa zaprl banko. Jok in stok dnevno na tapeti ("Če mi ne boš dal denarja, bom šla na socialno in te prijavila, da me zlorabljaš..."), na srečo je bil dovolj močen, da se je vse uredilo, hčerka končuje faks, rave party-ji so pa pretekla neumnost (te zadnje besede so baje njene).

12. feb 2013 13:11

Ja, v našem kraju, je pa na tak način, kot ti razlagaš, malaga, to počela babica. Staršem pa molčala o filanju vnuka z denarjem. Končalo se je zelo žalostno! Vnuk se je podal v drogo, bil je v komuni, nazadnje pa zaključil z samomorom. Najhuje je pa to, da sem se ravno v tistem trenutku, ko se je fant zapeljal pod tovornjak, bila prva na kraju samem. Verjemi mi po desetih letih, še ga imam vedno pred očmi-groza.