Zdrava prehrana

6. dec 2011 15:21

Zelo umestna pripomba! 

Meni se to zdi neumno - namreč, "bio za vsako ceno". Idealna je seveda kombinacija - sonaravno in lokalno pridelano hkrati. Prepričan sem, da moramo k temu težiti kot družba.

S kupovanjem bio jabolk iz Čila (ali pa bio čičerike, ki jo ima najboljši sosed, na primer - ta je šla iz Turčije na pakiranje na Nizozemsko, potem pa nazaj k nam... !?), da vzamem vaš primer, ne rešimo prav nič.

Moram pa reči, da nisem povsem prepričan, ali je to res še slabše od kupovanja lokalno in konvencionalno pridelane hrane (prisiljen sem posploševati - seveda določena konvencionalno pridelana živila lahko po kakovosti in okoljski sprejemljivosti presegajo določena ekološka). Vsaj odkar sem imel priložnost prebrati članek z izračunom, da je uvažanje sadja pozimi iz daljnih krajev (konkretno hruške iz južne Amerike) energetsko varčnejše od hranjenja lokalno pridelanega v hladilnicah (!). Nisem prepričan, pravim - članek me je spravil v dvom. Zelo si želim še več raziskav na to temo.

No, v vsakem primeru najbolj zdravo za okolje in človeka je jesti hrano na vrhuncu sezone njenega zorenja 

PS: V bistvu sem prav to hotel povedati že v svojem prvem prispevku. Še enkrat sem ga prebral in ugotovil, da sem to kvečjemu nakazal (zato še enkrat hvala za pripombo). Namreč, samo s stališča potrošnika je morda ekološka hrana (od kjer koli že) še najbolj zdrava (pa tudi o tem bi se dalo pogovarjati...), za okolje pa skoraj gotovo ne. Prav zato sem  hotel opomniti tudi na to plat hrane.

6. dec 2011 15:32

@rimljanka

Seveda se vse začne pri čim bolj lokalnem in sezonskem prehranjevanju. BIO je le pika na i.

V tisti temi sem želel le 1 paket grobo mletega ovsa, da spoznam okus in kako grobo je mlet. Če bi mi bil všeč, bi si že sam mlel slovenski ovseni rižek.

Sam sem tudi mnenja, da so spar jabolka iz Avstrije bolj hranljiva, kot BIO jabolka iz ne vem kje... 

6. dec 2011 16:19

Lahko tole prosim malo pojasniš? Jaz namreč čisto nič ne razumem.

7. dec 2011 8:50

BIO jabolka niso špricana za potrebe prevoza, torej veliko bolj hitro izgubljajo hranila kot povoskana jabolka. Navadna poceni jabolka, pa začnejo z veliko manj hranili, jih pa zaradi špricanja počasneje zgubljajo. Preden BIO jabolka (iz Nove Zelandije) pridejo do nas...

Je pa res, da BIO jabolka vsebujejo bistveno manj kemikalij.

7. dec 2011 14:03

Pravijo, da kakor se obrneš, imaš r.. zadaj.

Ma ni za študirat, pojejmo z veseljem kar imamo, pa bo teknilo. Pa če čisto nič na svetu ne bi imela za delat, življenja ne bi zapravljala za to, da bi pri vsakem grižljaju razmišljala, kaj je še notri in kaj so našpricali gor. To te ščasoma uniči, po moje.

7. dec 2011 14:31

Se poplnoma strinjam. Vso za popolno spremembo dovolj 3, mogoče 4 meseci. Potem pa imaš avtomatiko naravnano na drugačno (zdravo) prehrano in sploh ne razmišljaš več. Taka je bila moja izkušnja.

7. dec 2011 14:41

moja tudi.. na začetku se zdi skoraj nemogoče, drugi se ti smejijo, ampak potem ti pa več sploh ni treba študirati. Stvari več niti zavestno v možganih ne obdelaš, ampak prevlada avtomatizem, da nečesa ne boš kupil..

Mogoče bi v tem omenili še pojem varovalna živila ?

Znak varovalnega živila

Gre za znak varovalnega živila, ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Živilo, ki dobi tak znak mora imeti eno od navedenih lastnosti:

malo nasičenih maščobnih kislin, oziroma več nenasičenih
malo holesterola
veliko dietnih vlaknin
nič dodanega sladkorja
malo ali nič soli
malo ali nič alkohola
čim manj kemičnih dodatkov, tudi ne pretiranih koncentracij sicer potrebnih vitaminov
nižjo energetsko vrednost
Znak varovalnega živila nam pomaga poiskati zdravju primernejša živila. V naših trgovinah najdemo že lepo izbiro živil, ki imajo ta znak. Kako ga prepoznamo? Enostavno. Na vidnem mestu na proizvodu je stilizirani znak srca z napisom VARUJE ZDRAVJE. Ali so ta živila dražja? Običajno ne. In katera živila nosijo ta znak? Oglejmo si nekaj primerov.

Iz skupine mesnih živil sodijo mednje piščančje in puranje meso, ki sta jim bila odstranjena koža in podkožno maščevje. Tudi delikatesni izdelki iz takšnega mesa so v isti skupini. Znak varovalnega živila nosijo tudi kunčje meso, osličevi fileti in nekateri izdelki iz nemastne govedine.
Iz skupine mleko in mlečni izdelki so to: posneto mleko z 1,4 ali nižjo vsebnostjo maščob, jogurti iz posnetega mleka in skuta iz pasteriziranega posnetega mleka.
Med olji sta to olivno olje in ekstra sončnično olje.
V skupini kruh in drugi žitni izdelki so to: pekovski izdelki iz črne moke, polnozrnati izdelki, ržen polnozrnati kruh, sončnični in sojin kruh, graham in sojini špageti, nepoliran riž...
Znak imajo tudi nekatere vložene vrtnine, kot so rdeča pesa, korenček, grah, koruza...
Med pijačami so to sadni in zelenjavni sokovi brez dodatka sladkorja.
Posoda za pripravo jedi brez maščob in vode.
Moramo se zavedati, da tega znaka nimajo vsa živila, ki izpolnjujejo potrebne pogoje. Znak si namreč pridobi tisti proizvajalec, ki prijavi živilo s priloženo deklaracijo o sestavi Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in zaprosi za znak. Komisija na Inštitutu za higieno Medicinske fakultete v Ljubljani, ki jo sestavljajo živilski strokovnjaki pa potem ugotovi, ali živilo zadošča pogojem za dodelitev znaka. Običajno se odloča na osnovi deklaracije o vsebnosti posameznih sestavin v živilih, kajti te so preverjene v uradnih laboratorijih. Komisija lahko zahteva dodatna preverjanja. Tistemu živilu oziroma proizvajalcu , ki zadosti pogojem, podeli Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije diplomo, da lahko uvrsti izdelek med varovalna živila. Proizvajalec poskrbi, da bo znak odtisnjen na njegovem ovitku. Znak nam lahko pomaga pri vsakdanjih nakupih. Ko boste slednjič nakupovali, bodite pozorni na znak. Za začetek mogoče poglejte, koliko živil z oznako »Varuje srce« najdete v naših trgovinah.
Spoznali smo osnove zdrave prehrane. Za boljše zdravje upoštevajmo navedena priporočila.

Avtor: Prim.mag. Branislava Belovič, dr.med.spec  

vir: zavod za zdravstveno varstvo

8. dec 2011 10:13

Tudi način, kako jemo, je pomemben pri zdravi prehrani.

Kadar jemo, jejmo. Umirjeno, skoncentrirano na hrano, z veseljem, počasi, dobro prežvečimo..

Tisto metanje vase in pogovarjanje s polnimi usti tudi ne spada v zdrav način prehranjevanja. Je lahko hrana še tako "kvalitetna", če jo boš nametal vase, je škoda vseh evrčkov in predpriprav za to.

V tem pogledu je slow food dobrodošel. In se vmes med številmi hodi lahko tudi kaj resnega pogovoriš. S praznimi usti. V dobri družbi, seveda.

Ne pravijo zastonj, da postelje in mize ne moreš deliti s komerkoli (no, tudi kopalnice ne pravzaprav...pa tudi kuhinje ne..ampak to je že druga tema).

(rajš krompir v mir kot pečenka v prepir press)

8. dec 2011 10:36

Pa količina tudi. Če pojemo 1kg špinače in 1kg rjavega riža za kosilo, smo si le zapacali želodec, koristi pa nobene.

Hrana mora biti tudi okusna. Če se siliš jest nekaj neokusnega, zgolj zato, ker je zdravo, potem imaš psihološko motnjo. 

Čeprav sta tudi tu vsaj dve izjemi:

• edina užitna stvar na voljo  . Rado se zgodi v fazi prehoda na drugačno hrano;
• hrana kot zdravilo

8. dec 2011 12:54

Najbolje je jesti doma pridelano sadje in zelenjavo.Kupovati tisto kar je kvalitetno.Pazljiv je treba biti na sestavine.Vsi E-ji prav tako niso škodljivi.Vse o E-jih (kaj je kateri) piše na ZPS. Pomembno pri zdravi prehrani je ravnovesje vrste živil in z ničimer ni za pretiravat.Pri neki oddaji ZPS pa sem zasledila,da so "sveža" živila (sadje,zelenjava) pripeljana k nam iz odaljenih področij (npr.druge celine) bolj zdravju nevarna zaradi npr.izpušnih plinov, kot pa zaradi "špricanja".Jaz raje kupim naše ali pa zamrznjeno.