Pomoč - pisanje posvetila - kulinarika.net

tema je zaklenjena

illusion  

član od: 20.6.2008

sporočila:81

tema odprta - 10. apr 2011 0:14 | ogledi: 14.905 | odgovori: 6

Pozdravljeni!

 

Mami bi rada podarila knjigo The Secret (v slovenskem prevodu), saj si želim, da bi na svet gledala bolj pozitivno. Zdi se mi lepo in tudi v njeni navadi je, da v knjigo napišem posvetilo.

 

Zanima me, če ima kdo kakšno dobro, lepo idejo za posvetilo te knjige - rada bi ji napisala nekaj globokega - v smislu, da si želim, da bi začela gledati bolj pozitivno.. Lahko je tudi v angleščini!

 

Najlepša hvala za pomoč

illusion

terakota  

član od: 19.9.2009

sporočila: 469

10. apr 2011 9:01

Morda pa je to bolj povabilo zate, da pustiš mami, da ima svoje mnenje? In da na svet pač gleda kakor gleda, naša načela pa, če so že tako krasna in dobra je naša dolžnost, da jih udejanjamo, ne tuja. Mami boš namreč lahko pomagala do boljšega pozitivnega gledišča samo s svojim zgledom. Ni druge poti, ni druge poti, ni druge poti... Posvetilo? Globoko? Bom seveda nalašč kiksnila mimo, med svojimi knjigami sem namreč našla tudi neko poezijo, ki defenitivno ni moja, saj ima povsetilo: Hvalejen dan, ko si si rodil. Lep in zajeban! Bodi! terakota Sporočilo je spremenil(a) terakota dne 10. 2011 09:02

zeta  

član od: 21.5.2009

sporočila: 1353

10. apr 2011 11:08

Povej mami vsak dan, da jo imaš rada in da si hvaležna za vsak trenutek, ki ga skupaj preživita. Pojdi z njo kdaj na sprehod in podarjaj ji drobne pozornosti. Ne v materialnem smislu, ampak z objemi in besedami. To so stvari, ki nam dajejo občutek, da je življenje lepo in nas delajo srečne.Vsaj mene.

Verjemi, skrivnost srečnega življenja bi morali vedno iskati v medsebojni naklonjenosti, ker ti le-ta daje občutek varnosti in pripadnosti. Tudi, če živita daleč druga od druge in so vajina druženja bolj poredka, ji lahko vsak dan poveš, da si tam in jo imaš rada.

Vse ostalo lahko preberemo v knjigah, ki nam želijo povedati, kako je življenje enostavno in kako živeti in razmišljati, da bo to postalo.

Mama bo knjigo in posvetilo, ki ji ga boš napisala, razumela in dojemala tako, kot je trenutno sposobna in zmore razumeti, prav tako kot življenje samo.

 

Ker v življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot...

Tole je misell iz zgodbe Delfin, Sergia Bambarena. Meni se zdi globoka.



zeta

Sporočilo je spremenil(a) zeta dne 10. 2011 11:09

terakota  

član od: 19.9.2009

sporočila: 469

10. apr 2011 14:16

zeta je napisal/a:

Povej mami vsak dan, da jo imaš rada in da si hvaležna za vsak trenutek, ki ga skupaj preživita. Pojdi z njo kdaj na sprehod in podarjaj ji drobne pozornosti. Ne v materialnem smislu, ampak z objemi in besedami. To so stvari, ki nam dajejo občutek, da je življenje lepo in nas delajo srečne.Vsaj mene.

Verjemi, skrivnost srečnega življenja bi morali vedno iskati v medsebojni naklonjenosti, ker ti le-ta daje občutek varnosti in pripadnosti. Tudi, če živita daleč druga od druge in so vajina druženja bolj poredka, ji lahko vsak dan poveš, da si tam in jo imaš rada.

Vse ostalo lahko preberemo v knjigah, ki nam želijo povedati, kako je življenje enostavno in kako živeti in razmišljati, da bo to postalo.

Mama bo knjigo in posvetilo, ki ji ga boš napisala, razumela in dojemala tako, kot je trenutno sposobna in zmore razumeti, prav tako kot življenje samo.

 

Ker v življenju pride čas, ko ne moreš storiti drugega, kot nadaljevati svojo pot...

Tole je misell iz zgodbe Delfin, Sergia Bambarena. Meni se zdi globoka.



zeta

Sporočilo je spremenil(a) zeta dne 10. 2011 11:09
No, Zeta je tako lepo uspela zapisati, kar je meni spodletelo. Zares, ljudje smo bitja odnosov in včasih mislimo, da nasveti, besede pomagajo, da ratio pomaga...pa ne. Pomaga dober donos, pomaga popolna pozornost, ko se obrnemo k drugemu človeku in mu sporočamo, da smo tam zanj. In se zopet ne bi mogla bolj strinjat, mama bo bolj občutila srečno in v sebi spokojno hči in to je bo privlačilo namesto skrbi, namigov, dopovedovanj...ker takrat, ko želimo nekomu nekaj dopovedati, razložiti, en malce manipuliramo in mu ne pustimo, da je to kar je in se uči kakor je njemu lastno in prav. Njemu. Ne nam. Vse dobro tebi in mami. Mateja terakota

neznan uporabnik

sporočila: -1

10. apr 2011 15:22

Oh no, včasih se pa prileže, če vidimo nekaj črno na belem. Da ni treba nonstop nekaj oprezat in prevajat kaj je kdo s svojim obnašanjem mislu (ker ti nisi jaz in jaz nisem ti)...

Veliko zadev je v pisni obliki prav zato, da ne pride do nesporazumov (čeprav itak..)

 

Jaz bi napisala:

 

Imam te rada, preberi meni na ljubo, razmisli sebi na ljubo, tvoja "ta pa ta".....

 

 

 

japaja

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

10. apr 2011 17:08

Draga illusion,

Nikogar se ne da "terat s palico v raj". Tvoja mama gleda na svet na način, ki tebi morda ni najbolj blizu, ampak to ti ne daje čisto nobene pravice do tega, da ji razlagaš, kako da bi pa ona morala gledati na svet. Saj te do neke mere čisto razumem, ker verjetno vidiš mnogokrat, kako mama na kakšno stvar reagira in bi bilo bolje, če bi drugače. Pa verjetno sta imeli na to temo že n-krat kakšne trzavice. Sicer pa imamo vse mame in hčerke med sabo vseživljenjske trzavice, spada zraven.

Ampak, kot je že rekla terakota: spremenimo se samo s pozitivnim zgledom. Če bo mama videla, da kakšne tvoje zadeve funkcionirajo, njene pa malo manj, se bo morda odločila, da te bo v čem posnemala. Ampak ne bo pa tega počela zato, ker si ji ti tako svetovala. A bi ti v odrasli dobi spremenila nekaj v svojem obnašanju zgolj zaradi tega, ker bi ti mama ves čas nabijala, da ne delaš prav? No, vidiš? In zakaj potem misliš, da tvoja mama pa da bo?

Skratka, nekoga imamo radi zato, ker je. Ne zato, ker dela tako, kot mi želimo. Svojo mamo imaš rada zato, ker je. That is enough. Ne spreminjaj je.

Ozrioma, energijo, ki jo vlagaš v njeno spreminjanje, raje vlagaj v delo na sebi. Ker, če dobro premisliš, lekcije o tem, da nekoga, ki ga imamo radi z vsemi njenimi/njegovimi nepoplnostmi in kiksi vred, še nekako nisi osvojila.

In dokler je ne osvojiš, za božjo voljo, ne uči drugih, kaj naj počnejo.

Ko boš pa osvojila lekcijo, o kateri ti govorim, boš tudi vedela, kaj se napiše v posvetilo. In ti bo tudi jasno, kako neznansko nespodobno je na spletu in forumih iskati plonkceglce za intimna spročila.

 Morda boš osvojila kmalu, morda boš za to potrebovala še nekaj let, enkrat boš verjetno ukapirala. Temu se reče odraščanje.

Leta in emšo seveda s tem nimajo neposredne korelacije, dasiravno bi človek v neki žlahtni naivnosti mislil, da imajo. Materialna resnica je drugačna: So tudi ljudje, ki so že za penzijo, pa tega še niso ukapirali....

 

Vendelina jr.

jernej  

član od: 30.8.2001

sporočila: 4858

10. apr 2011 20:08

Na željo avtorice teme zapiramo to temo. Hvala za razumevanje.

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?naor
Kaj danes za zajtrkPetrca_5
malo za hecBojaan24
MOJ vrteta
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti