MMMM, kakšna spomladanska večerjica pa je sedaj za mano.
Prav za dušo in dvig optimizma, katero pa res že težko prihaja v ospredje glede na moje zdravstevno stanje in totalen kolaps sistema.
Jedel sem na terasi, v taborniškem "fotelju", prebiral EDGAR WALLECA "Stolp smrti", v krožničku pred mano pa al dente vodni žličniki in stročji fižol povaljani v domačih PZ drobtinicah v spremljavi ostanka kosila; umešanega jajčka z popečenim pršutom in šparglji.
Na terasi mi pred očmi leži Kalvarija, mestni hrib in Piramida. Sonček je metal MEGA pozitivno energijo na Piramido, jaz pa sem lepo počasi jedel z vilco in nožem, se potopil v moj taborniški fotelj, se pokril z dekico ter odjadral v skrivnostni svet umorov in intrig.
Takšni trenutki me vedno znova opominjajo da pač moram zagrizt in potrpet. 2 leti zlorabe telesa, se ne da povrnit v enem mesecu...ŽAL.
HValabogu je vsaj dolga zima mimo. Če bi me kaj lahko zlomilo, bi pa me GENERAL ZIMA. In ne bi bil prva žrtev...
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---