Hitri ali počasni?

japaja janko1

Po prebranem prvem postu, mi je najprej prišla na misel počasnost na cestah: voznik pred mano vidi da je rdeča luč in bo čiiiistoooo počasi peljal do semaforja, da mu ja nebo treba ustaviti, obenem ga pa prav malo briga če nekdo za njim zavija desno in ga tisti semafor sploh ne zadeva, ali pa nekdo pred mano zavija in zmanjša hitrost in dolgo pelje čisto počaso potem tik pred zdajci,da smernik in nato čisto počasi zavije.....grrrrr V trgovini sem pa tudi delala in srečaš zelo zanimive "tipe" počasnežev in furji....

Jaz grem pa sama sebi na živce ob spoznanju, da postajam počasnejša pri vsakdanjih opravilih, še bolj pa mi gre na živce moj predragi, ki je čist preveč furjast. Iz tega sledi, da je tudi tu verjetno najboljša ena zlata sredina.

rrr

Zelo zanimiva tema. Moja izkušnja: vedno sem bila pri tahitrih; tudi če sem kaj zgrešila, sem ponovno naredila prej kot tapočasni. Potem pa sem šla za nekaj časa na drug konec sveta, kjer se 'biznis' dogaja s svetlobno hitrostjo, samo življenje pa bolj počasi - počasi v trgovini, počasi na banki, polentasto na pošti, promet,... In zdaj me ta počasnost ne moti več toliko. In sem se odločila, da s prodajalko ne bom več tekmovala, ali bo ona prej poskenirala blago ali jaz prej pospravila v vrečko! In je kar zanimivo, poskusite Lep dan, Mateja Sporočilo je spremenil(a) matejac dne 20. 2011 11:26

Tole ima vse možnosti, da postane ena galerija malih nestrpnosti...

Do trenutka, ko bodo temo zaklenili.

Vendelina jr.

Festina lente.

 

Loni Makaroni

ribaracarak je napisal/a:

Jaz grem pa sama sebi na živce ob spoznanju, da postajam počasnejša pri vsakdanjih opravilih, še bolj pa mi gre na živce moj predragi, ki je čist preveč furjast. Iz tega sledi, da je tudi tu verjetno najboljša ena zlata sredina. rrr

Nisem furjasta sem pa zeloooooo hitra. Zaenkrat me starost ne ustavi...

Nikoli ne reci nikoli

Tema je vsekakor namenjena nam mlajšim...ne? Jasno, da starejši ne morejo biti hitri....

Nikoli ne reci nikoli

Loni, ampak verjetno ne na tak način, kot je pred daaavniiimiii leti rekel moj sošolec v OŠ pri uri slovenskega jezika - POČASI SEM HITEL DOMOV

rrr

Zakaj galerija malih nestrpnosti? Galerija življenja pač.

 

Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem svoje otroke naučila strpnosti.

Ena od lekcij je bila pri zdravniku.

Vsi smo pizd**i, ker smo dolgo čakali na vrsto.

Potem, ko smo prišli na vrsto, se nam je pa blazno fajn zdelo, da si je dohtar vzel dovolj časa za nas.

Ne glede na to, kako dolgo bodo tisti za nami še čakali.

japaja