Tristo kosmatih in druga čuda narave

A se tale puhec sploh zaveda, kakšno srečo je imela?

naš crklanček PEKI

Mah, zeta, po moje da se . Pa mi tudi, da smo jo dobili . Je res srček

Naše črno-belo prijateljstvo, morda ljubezen med malim in velikim ... kakorkoli, nikdar ni dolgčas .

Katera pasma je ta velik, mamamia?

Lep, lep, no, oba sta lepa.

Ta  veliki je cane corso, menda neka strašljiva in nevarna pasma ....; no, tu je dokaz o tem, kako nevarni so ti psi.

Samo je pa hecno, ker zunaj na sprehodu mali beli provocira velike pse, vajen, da se mu nikdar nič ne zgodi ...

Mamamia, to je nesporen dokaz, kako veliko srce imajo živali in kako nežne in ljubeče znajo biti do šibkejših.

Ja, itak. Tale mali beli se nenehno repenči, veliki ga pa tumasto gleda, kot da nič ne razume. In ko pride še veliki v hišo, mali zarenči nanj in se vanj zakadi. Če pa kdaj velikega ne spustimo takoj v hišo,  mali z gobčkom tako dolgo suva koga v nogo, da ja odpremo vrata in spustimo v hišo še večjo zverino ... Pač mora biti on tisti, ki dovoli vstop v hišo...

Ma zabavno je sto na uro.

Kake face! :D

No da še mi malo podelimo:

Jst te pojem! A nism grozna no, wuf... ja pa ja..

Sej sm jst nora, sam tamlajša mi pa res nou pamet solila! (lep primer kako zlati posluša bulla :)) ko ga hoče...)

Moj-dedijev muc! Kako kar čaka pred hišo... Se mu vidi da je zunanji, ampak kako zna on zase poskrbet uh! Sam zna bit pa tud žleht baraba, ko mi pridemo na obisk, nam piha na dušo in dobi kdaj pa kdaj priboljšek, ma se hitro gospoda naredi!

Mraz mu ni všeč...pa čeprav je 100% hišni maček..ne vem kaj bi delal, če bi moral zunaj biti...