Bulimija

Brez strokovne pomoči ne bo šlo. V večjih krajih po Sloveniji so posvetovalnice ali ambulante, kjer se ukvarjajo prav s tovrstnimi motnjami - poišči malo po internetu ali vprašaj v svojem zdravstvenem domu. Veliko poguma vsem skupaj, ker bo vaša sorodnica potrebovala veliko pomoči in podpore - in zelo lepo je, da jo bo našla v družini. Držim pesti , Sonja

Po navadi je tako, da če se nam zdi, da ima kdo kakšno psihično motnjo in mu/ji rečemo naravnost nekaj v stilu "ti, tole kar ti delaš, tole spominja na bulimijo/anoreksijo....", si zagotovimo predvsem to, da se bo človek še bolj zaprl vase. Tudi nagovor v stilu "meni se zdi, da imaš problem, evto tule so brošure pa poglej majlo" ravno hitro ne pomaga. Če hočeš komu pomagati, si moraš najprej pridobiti njeno/njegovo zaupanje. Se je treba potruditi, malo odpreti in narediti korak proti taki osebi in upati, da se bo odzvala. Če začne govoriti o svojih težavah, je to prvi korak. Če je ne obsojamo, je to polovica naslednjega koraka. In tako še nekaj. Fazon je vtem, da mora oseba sama priti do tega, da potrebuje pomoč. Vendelina jr.

Najprej se bo morala odločiti sama. Tako kot je že zgoraj napisala Vendelina jr.

Loni Makaroni

Kako pa veš, da gre ravno za bulemijo? ( mimogrede ni bulimija ampak bulemija) Bulemija pomeni prenažiranje in bruhanje, anoreksija odklanjanje hrane. Povem ti, da to ni enostavna stvar. Namreč tudi, če cel svet okoli bolnice ve, da nekaj ni Ok, si sama tega še dolgo ne bo priznala. Imam osebne izkušnje, kjer ni pomagalo nobeno osebno angažiranje in pomoč, niti strokovna pomoč. Žal se je končalo s smrtjo. Če vidiš kakšno možnost stori kar pač lahko in si ne očitaj, kar ni v tvoji moči. Takšne motnje so trd oreh celo za strokovnjake. Veliko uspeha ti želim. kara

Aja, potem strokovni termin "bulimia nervosa" slovenimo v bulemija? Ne, no.....

rimljanka

.. eh, bo kar "bulimija"... http://en.wikipedia.org/wiki/Bulimia_nervosa Vsekakor: dokler se človek ne zaveda, da ima ta problem in da se ga hoče res rešiti ter spremeniti svoje življenje, mu nihče ne more pomagati, pa četudi ga na silo vleče k zdravniku. Ni namreč težava v bulimiji, ampak v vzrokih, ki so pripeljali do nje. Gre za vrsto zasvojenosti in sicer namesto s kakšnimi opojnimi substancami gre tu za drugačno zasvojenost in sicer s hrano, kjer se izmenjujejo občutki ugodja (ko se golta hrana) in krivde ter sramu (ko je hrana v želodcu). Potrebno je torej zdraviti vzroke (oz. človeka kot celoto) in ne bulimije, ker je ta samo zunanja manifestacija oz. simptom. Simptomatsko zdravljenje pa ni uspešno, še manj trajno. lp, M.

Motnje hranjenja so ena hujših oblik odvisnosti. Hrana je nujna za preživetje, ne moremo kar nehat jest . Prenehamo lahko popolnoma z drogami, alkoholom, cigaretami, pri hrani je potrebno poiskat neko ravnotežje.

Ljudje z bulimijo se ponavadi težko odpovejo tej bolezni. Najprej nekontrolirano vnašajo ogromne količine hrane v telo in tega niso sposobni ustavit, potem pride tisti del, ki ga imajo radi, ki jim daje občutek, da obvladajo vsaj delček sveta - nazdor, kontrola  v obliki bruhanja. Vse naredijo, da bi obdržali (ali znižali) telesno težo (bruhanje, odvajala, divja telovadba,..).

Enkrat nekoč sem brala dnevnik punce z bulimijo. Na internetu. Ko je imela obdobje prenažiranja, je najprvo požrla čokoladni puding, sledila je gora druge hrane. Potem pa bruhanje. Bruhala je toliko časa, dokler ni izbljuvala temno rjave tekočine - pudinga. S tem je zagotovo vedela, da je izbruhala vse.

Kako lahko pomagaš? V Sloveniji obstaja društvo Muza, ki se ukvarja z motnjami prehranjevanja. Odpri si njihovo spletno stran, tam boš dobila več informacij. Res ni nujno, da ima bulimijo, lahko je kaj drugega.

Ali lahko osebno pomagaš pa ne vem. Si napisala premalo o vajinem odnosu, ampak tako na hitro bi ti rekla, da ne. Brez strokovne pomoči ne bo šlo, je že Limnol napisala. Zdravljenje takih motenj je dolgotrajno in kompleksno in ponavadi poteka v bolnišnicah.

 

Vilma

Se močno opravičujem Rimljanka. Res sem ga polomila, prepričana da je to tudi strokovni izraz, čeprav se bulemija kot vidim uporablja pogosto tudi tam in še marsikje drugje. Se opravičujem! kara