Vse večje število receptov :)

Vanjič, jaz se krohotam..... Drugače je pa tako: kdor pri n receptih (pri čemer je n večje od 2 in gre proti neskončnosti) ne zmore odločitve o tem, ali bi ta recept preizkusil ali ne - tega pač ne zmore sam. In ključno je to, zakaj tega ne zmore sam. Vidim naslednje možnosti: 1. Ali tako ne verjame svoji sodbi? Ali se tako boji, da je njegova sodba napačna in ker je napačna, bo seveda doživel kritike in se mu bo še enkrat potrdilo, da je sodba v osnovi napačna in da kdor daje napačne sodbe, je luzer, ergo, s tem, ko se pojavi na spletu in išče, se mu še enkrat več potrdi ideja, da je luzer? Za take situacije ga ni dobrega urejanja informacij, za take stvari se gre k terapevtu po strokovno pomoč. 2. Ta oseba preprosto ne želi sprejeti nobene odločitve, ker če tako tudi ni odgovornosti. Ker če nekaj narediš na priporočilo drugih, potem so drugi krivi, če je zanič. Če uspe, se pa pohvale dajo sprejeti. Ponovno se tega ne da reševati z briljantnim urejanjem informacij, temveč z obiskom terapevta. 3. Oseba ima težava s tem, da izbere informacije, ker jih ne zna rangirati ali kako drugače organizirati. So pač ljudje, ki za to, da potegnejo eno stvar iz predala, odprejo vse predale v hiši in potem jih totalno uniči to, da morajo spet vse predale zapreti. To s predali velja v dobesednem in prenesenem pomenu. Če ni nevroloških motenj za tako stanje....hja, potem se spet poišče pomoč pri terapevtu. Saj zdaj spet delajo...inkluzive dežurstva Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 13. 2010 13:03

Če smo že pri Vanjinem prispevku, kateri recepti so ji "všeč", sigurno manjka komentar; ali lahko odtisnemo kroge tudi s steklenim kozarcem.

Izbirati se da tudi takole:

- Iskalnik najde 20 receptov. Na hitro jih preletim in izbiram po tem, katere sestavine imam doma oziroma, katere sestavine ustrezajo moji kuhinji. Potem ostane samo še eden ali kvečjemu dva in odločitev je lahka.

Cila

Kar sem pri mojem komentraju izpustila je tole: Tudi sama kuham večino stvari "na uč", kot smo mi temu rekli. Ko pa spravljam recept v bazo, zapisujem, koliko česa dam v jed. Na primer, moj Sladoled na hitro, sem delala leta in leta samo po občutku in resnično vse izmerila samo enkrat: Ko je bilo treba dati recept v bazo.

No, tisti recept iz prejšnjega posta je bil za Arepas, ki sem jih delala po par različnih receptih z interneta, kjer so bile količine sestavin določene.

Vanja

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

Ko smo že pri tem, meni so najbolj "všeč" taki recepti, kot je tale:   bela koruzna moka maslo ali margarina sol mleko sir   V posodo damo belo koruzno moko, ščepec soli, malo masla in prelijemo z 1 dl mlačnega mleka. Maso gnetemo z rokami, dokler ne nastane gosto testo. Nato iz delčka testa oblikujemo kroglico ter jo s tnalom sploščimo. S plastično okroglo posodo odtisnemo v testu krog. Postopek ponavljamo, dokler ne zmanjka testa. Nato v ponvi s kančkom masla pečemo, dokler se ne obarvajo zlato rumeno. Če želimo, lahko dodamo na koncu koščke sira in pustimo, da se raztopijo. Ponudimo s sirnim namazom, salamo, kuhanim piščancem...skratka, s čimerkoli!   Potem je še odgovor med komentarji, da domačini delajo vse po občutku. Za nekoga, ki tega še nikoli ni jedel, pa bi rad naredil, je recept neuporaben. Koliko je vode, koliko je moke, masla....Je moke 1 kg, pa 10 dag masla? ali pol kile moke in 250 g masla? Pa koliko sira? 10 dag, 20 dag?   Že če bi se izogibali objavljanja takih receptov, bi bilo manj smeti.   Pa brez zamere. Vanja Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 12. 2010 16:44

 

Joj Vanja, si me spomnila na mojo nono, je imela še hujši sistem posredovanja kuharskih navodil.

Če si vprašal koliko (moke, masla, jajc...), je odgovorila - toliko, da je prav.

Kako ogreta naj bo pečica - primerno.

In koliko časa kuhamo - da je kuhano

Če si ji pa stal za hrbtom in gledal, kako dela, je pa rekla da jo delaš nervožasto.

 

 

nola

Nola, pri nas doma je bilo popolnoma enako. In, kar je še huje, jaz sama sem se to "pobrala" od moje mame.

 

 

 

 

Vanja

No, ko sem pogledala ta recept, se mi zdi naravnost idealen za v to temo:

http://www.kulinarika.net/recepti/14161/otroska-hrana/j

 

Loni Makaroni

Kar se pa tiče kuharskih receptov, mi je pa zelo všeč, da jih je toliko in mislim, da jih ne bo nikoli preveč.

Recepti niso samo za to, da se lotimo kuhe po njih. Saj tudi kuharskih knjig ne kupujemo (samo) zaradi kuharskih napotkov.

Meni so recepti zelo zanimiva in poučna literatura, prebiram jih tudi na drugih portalih in kupujem kuharske knjige.

Zelo zanimivo se mi zdi, recimo, da imamo na primer Slovenci objavljenih neprimerno več receptov za sladke jedi kot Italijani in Francozi, pa da smo, sodeč seveda samo po prispevkih v kuharskih forumih, mnogo bolj navdušeni za kuho na indukciji, da se omak lotevamo vsak po svoje in nešteto je še radosti, ki  hvalabogu, uspešno kljubujejo globalizaciji.

Seveda bom v življenju preizkusila le zelo skromen odstotek receptov, ki sem jih prebrala, ampak kljub temu vsak dan nestrpno čakam tistih pet novih. Kakšni so mi všeč, drugi zanimivi, nekateri pa pač niso za nikamor.

Ampak mi ne sedijo nasproti in ne tulijo v ušesa, zato jih včasih preskočim, včasih pa prispevam kak bolj ali manj strupen komentar.

 

 

nola

Sporočilo je spremenil(a) nola dne 13. 2010 15:09

Loni je napisal/a:

No, ko sem pogledala ta recept, se mi zdi naravnost idealen za v to temo: http://www.kulinarika.net/recepti/14161/otroska-hrana/j   Loni Makaroni

Tale je res biser, ja.

Zeta, najlepša hvala za odgovor! Nisem še nikoli pomislila, da bi lahko iskala tudi tako. Odslej bo iskanje receptov gotovo še veliko hitrejše in lažje fleur