19. maj 2010 23:09
čebulka je napisal/a: |
>vem da bi morala k zobarju vendar imam tak strah pred njimi, da bom verjetno čakala nda mi vse odpade potem pa bom šla. />čebulka |
Takole ti bom povedala - in vsem, ki jih je "strah" zobozdravnika.
Sama hodim po nesrečnem spletu okoliščin letos kar veliko na obiske v bolnišnico. Malo na nevrokirurgijo in malo na onkologijo. Tako, v povprečju vsaj dvakrat tedensko zadnjih pet mesecev. In tem sem srečala že veliko pogumnih in inspirativnih ljudi, ki prenašajo res hude bolečine in grejo čez hud diagnostični postopek in čez precej invazivne procese in morajo čisto vsak dan nekako zmotivirati čisto vse organe, da se kam premaknejo. Vidim ljudi, ki se s hudimi napori prebijejo sami od postelje do vecejke in jim to pomeni dnevno zmago in motiv za naprej. Vidim ljudi, ki jim je dan lep će zaradi tega, ker se malo bolje počutijo, kot se počutijo včeraj.....
To so teme, o katerih se splača razmišljati.
In svoje probleme in problemčiče vagati v odnosu do res pomembnih tem.
Ti pa tule stokaš in smrkaš, da te je strah zobarja. Za začetek, reče se zobozdravnik. In da nadaljujem, pa koliko si pa stara, da tule glumiš nebogljenko? Odrasel človek pri zdravi glavi mora ugotoviti, da s prepihom v ustih pa res ne daje nikarkšnega dobrega vtisa, s črvivimi zobmi takisto ne....in da ni druge, kot da to popravi. In če je strah takšen, da se ga ne da obvladati, gre v tej državi človek lepo po strokovno pomoč in če je potem diagnoza taka, da se res ne da drugače, kot popravljati zobe pod anestezijo, se dela pa to. Ampak te možnosti je treba preiskati, ne pa več let stokati po forumu da "me je strah" in zdaj mi je pa kao vse odpuščeno, ker sem ubogica in me je tkoooooo strah. Pa tudi zgolj z zbiranjem infotov se zobje sami od sebe ne bodo popravili, bo treba v vsakem primeru do zdravnika. Odrasti in popravi si že te zobe, da bo mirna bosna.
Vendelina jr.