Contuinamos ( kot bi rekli domacini ),
ne, ne bom zacel likat gat...................matr, ali pa bom mogel, namrec, kaj pa ce se rit navadi na zlikane, pol pa dobi izpuscaje ce niso, that is the question now, a ne to be or not to be. Kaksne vse skusnjav postavlja usoda ped mene, ne mores verjamet

. Pa pustima globoka filozofska vprasanja, vrnimo se k banalnem vsakdanu.
Torej, ladijska posadka skrbi, da smo siti, da nam je udobno in da smo dobro informirani o nasi poti, povejo nam imena vseh kanalov, v katere vplovljavamo, o moznih zivalih na poti ) enkrat smo videli jato delfinov ( no ce je jato 6 do osem delfinov, ni se dalo prestet, nekaj ptic se tudi vidi. Drugi dan proti veceru, ladja zapluje na pacifik ( odprt ocean = in nas opozorijo, da so mozni tudi vecji valovi in da si lahko nabavimo pilule. Ni bilo videti nobenega povprasevanja po tovstnem blagu ( pilulah ), vecerjalo se je normalno, ladsjo je sicer mal bolj premetavalo, pa ni bilo hudega, se je dalo cisto normalno pit iz kozarcev.............Potem smo vplovili nazaj med kanale in se je zacel zadnji, najbolj zanimiv del poti: na poti so se videla tri ledenika ( Pio XI, Skua in Serrano ), in najozji del poti, sirok le 80 m ( mestu se rece Kirk Path ). Na enem mestu so se videli morski levi, vendar je bilo v enem zalivu in je ladja hitro sla mim, jaz sem jih videl zadnji moment, ce ne bi vedel kaj je sam ne bi pogruntal. Prisli smo tudi do ledenika Pio XI, in tam se je ladja ustavila za pol ure, cist blizu ( no, recimo 100 m ) , kapitan je pohupal stirikrat in razglasil poskusno " uzbuno " za osebje. Videti ni bilo nic posebnega, v morje so spustili dva gumijasta colna, se mal vozili okoli, in to je to.
Drugac, ta ledenik Pio XI je najvecji v Ameriki in je edan od dveh na svetu ( drugi je Perito Morena v Argentini ), ki se povecuje ( povprecno cca 70 cm na dan ).
Nisem prav dobro razumel, a so ta ledenik umetno naredili, da bi potnikom naredili veselje na poti, ali je ledenik naraven, oni pa so prekopali kanal v njegovi blizini v iste namene, moja anglescina ni bog ve kaj.



Priblizno osem ur pred Puerto Natale ladja doseze najjuznijo tocko na poti, in se obrne in pluje na sever.
Potniki na ladji so vseh sort, od spansko govorece mladine, po moje cileanci in drugi juznoamericani, precej je americanov vseh starosti, do nemcev, nizozemcev ( no, vsaj en zakonski par, s katerm sem govoril je bil ), francosko govorecih je tudi bilo nekaj, od vseh bi rekel da jih je vsaj polovica back peckerjev ( ne vem ce se tako napise ), mlajsih, seniorjev cez sezdeset bi lahko prestel na prste ene roke. Koncna destinacija je vecinoma nacionalni park Tores del Paine, ki je tukaj oh in sploh in ga vsi tako hvalijo. Meni ga je opisala ena turska studentka v Santiagu, in je povedala, da je precej hoje, pa ne po ravnem, vse neki gor pa dol, pa sem rekel to ni za mene ( vedel sem, da iz Punta Arenasa organizirajo izlete ), ni treba, da ravno hudica vlecem za rep, pa da tam nekje mrknem, med obcudovanjem naravnih lepot Cila.
Ze na avtobusni postaji v Puerto Montu je cisto druga atmosfera kot, recimo v Valparaisu, kjer se ti zdi da potujejo v glavnem domacini. V Puerto montu je veliko prej omenjenih pekerjev, avtobusi prihajajo iz Argentine, cela postaja je ena sama gneca ( da ne recem norisnica ).
Pogovori na ladji so vse sorte, ( a ste prvic v J. Ameriki, mi veste, redno hodimo, smo mal na potovanju ze tri mesece, a vi sam za dvajset dni....................
Glede spanscine pa tako: nic, nada, zero, nula............ nic ne razumem, se tisto kaj vem ( stevilke recimo ), nikoli ne razumem, ko mi povejo ceno ( razen unih cist enostavnih, dos sientos, recimo ). Ena franzozinja, ki zna spansko veliko bolje od mene je tudi jamrala, misli, da prehitro govorijo. Jaz pisano besedilo vsaj uganem za kaj gre, ce nic drugega ( malo prej sem gledak, kdaj dela posta, in je tam obvestilo, da prenavljajo paketni oddelek in je, ne vem kaj, aje na drugi lokaciji ali je drugi vhod iste zgradbe, in se strankam zahvaljujejo. Kadar govorijo, vcasih vlecem na usesa, kot recemo, in nic ne razumem, sploh ne morem uganit, o cem govorijo.
Bodi dovolj za danes.
ezoj