Pes v stanovanju

In tudi Atina nima svojega psa v bloku, ampak ima ogromno prostora na domačem dvorišču. Glede na vse pohvale in priznanja glede njihove kmetije je jasno, da psa nimajo na pol metrski ketni in je tvoja zajedljivost, zzak1977, povsem odveč. Če morda ne veš, krave niso vijoličaste in na kmetijah so psi čuvaji. Najbrž ti je tudi jasno, da to niso pudlji. Ognjič Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 10.dec 2009 08:34

zzak1977 je napisal/a:

Saj, na vasi ja... zzak1977

Očitno ima tale zzak1977 vse, ki živimo na vasi, za neke zarukance. ˇ^~ˇ^~ˇ^ˇ~˘˘^^

Ok, mi je že žal za tisti komentar. Dajte se spet pogovarjati o psom prijaznem življenju v bloku, lepo prosim.

 

Jaz grem pa ta čas s svojim ubogim revčkom na sprehod.

 

Pa še to: Zzak, ja, imam jajca, domača. Dajejo nam jih lepe rjave . Hvala za skrb.

 

Zdaj pa nazaj k psom v stanovanjih ...

Atina

Saaj se pogovarjamo o psih v stanovanju, ja ali ne. In na vasi obstaja še vedno, žal, mišljenje da je pes čuvaj. Obstajajo namreč alarmi, kot tudi kaka fizična zaščita objektov in lastnine. Ali pa jaz ne razumem zakaj je pes zunaj na ketni če je družina v hiši. Če se že odločimo imeti domačo žival, smo dolžni da jo vzamemo kot družinskega člana in ko zvečer sedimo za tv-jem, se igramo z otroci, ne vidim drugega kot da je z nami. Psa vzamemo sabo na počitnice, na izlet, seveda če je to omogočeno. Sam sem z vasi btw, tako da ne posplošujte zadeve, govorim o razmišljanju glede domačih živali, saj niti ne znam postavit stavka, čemu služijo, če so privezani nekje med hišo in skednjom. zzak1977

Zakk 1977, upam, da misliš, da to velja tudi za krave, ovce, prašiče, mačke, koze, zajce, gosi, kure, ...pa vse pastirske pse, pa aja, ko nje, spoloh pa kakšno škotsko govedo, ..... Ker, kako naj drugače razumem tvoj zapis.

Arheološki podatki kažejo, da so udomačeni psi več kot 20 000 let nazaj, nedvoumni dokazi segajo 14 000 let nazaj. Le kako so preživeli vse te tisoče let, ko so postajali mrhovinarji za človekom in izkoriščali človeka kot vir mrhovine.....(njegove iztrebke in ostalo, kar je po jami puščal)....ko pa še ni bilo toplih stanovanj, ljubečih lastnikov,....

Ne bom načenjala še teme o čistokrvnih pseh in njihovih problemih. Te so kajpak povzročili njihovi največji ljubitelji, ljudje.

Sploh ne morem verjeti da teče debata ali imeti psa na verigi ali ne... zzak1977

Ob debatih o psih v stanovanju se vedno sprašujem, kdaj bomo dobili kakšen odlok, pravilnik tudi iz ministrstva za okolje in prostor, ki se ne bo dotikal le čiščenja skupnih prostorov. Saj kot vidimo iz pritožb ljudi, to ni tako majhen problem, hišni red pa za lastnike psov pogosto ni dovolj velika "instanca". Vsaj zame je umazanija zaradi psov v bloku zamemarljiva v primerjavi z lajanjem zapuščenih oz nevzgojenih psov. Letos se prvič dogaja, da med in ob blokih ne poslušamo pokanja patard od mraka pa do desetih, enajstih zvečer, in to od sredine novembra naprej. Pred leti pa se je zdelo, da tega ne bo nikoli konec. Upam da na ministrstvu razmišljajo tudi kaj v tej smeri, saj upravniki dobro poznajo ta problem. angela33

Zoper lastnike psov, ki so na verigah, brez vode in hrane, ali jih kako drugače trpinčijo, se lahko ukrepa, predpisov je dovolj, le nedko se mora najti in to sporočiti. Na  našem koncu (MB in okolica) so zoper lastnike trpinčenih živali že ukrepali in jih kaznovali.

 

Pes v stanovanju? Načeloma ja. Shar pei se lahko tudi v stanovanju dobro počuti in sama sem prepričana, da se da najti srednja pot med lastniki stanovanja, najemniki in sostanovlaci, le pogovoriti se je treba na pravi način in primerno vzgojit psa. To pa terja veliko časa in potrpežljivosti. Če se pa lastnik ne strinja s psom v satnovanju, pa je zgodbe konec - ima to pravico in najemnik se lahko samo še izseli ali se odreče psu. Žal je včasih možna samo ta izbira.

 

Pes na verigi? Je lahko, in da mu nič ne manjka. Če je speljana po žici, ki obkroža zemljišče, in dovolj dolga. Samo en primer: kako naj lastnik  večje parcele prepreči napad psa na koga, ki bi se znašel na njihovem zemljišču, nikogar doma, pes pa spuščen?  Ali v kakšnih drugih okoliščinah? Tako pa ima pes dovolj prostora za gibanje, ne more pa uiti in zunaj zemje, ki jo čiva, komu kaj narediti. Še vedno je to boljša možnost kot psa zapreti v hišo. In lastnik, ki tako poskrbi za psa - mislim z dolgo verigo, speljano tako, da lahko tudi teka - tudi sicer skrbi za svojega psa, ga daje z verige, vodi na sprehod in podobno.

 

Pes v stanovanju ob družini med gledanjem tv ali kar tako - kakor kdaj. Naš bullmastiff, ki je bil itak mačka in ne pes, se v hiši preprosto ni dobro počutil. Po dveh, treh minutah je postal nemiren in hotel ven (čeprav je prve mesece spal v sinovi sobi - in tudi v postelji seveda), in je tudi spal zunaj. Smo pač mi veliko hodili ven k njemu, zvečer je bil pa zunaj, ker mu v hiši pač ni ustrezalo.

Tudi pes, ki ga imamo zdaj, in je velike pasme, se nekaj časa v stanovanju počuti dobro in ga imamo ob sebi (čeprav je pes, ki ni ravno za bivanje v hiši, bi jo razneslo od energije, ki jo ima ...). A potem želi ven - in kaj, naj ga zdaj zadržujemo pri sebi, samo da dokažemo, kako radi ga imamo in da je naš družinski pes? Laj je večje mučenje - to dokazovanje in pes ob nas, ali je bolje, da ga spustimo ven, kjer je njemu ljubše? Pač potrebuje nekaj časa tudi zase (kot mi, navsezadnje).

 

Še vedno pa je, kakor koli obračamo, vse odvisno od lastnika. In tako kot povsod drugod, so skrajnsoti tudi pri ljubiteljih in lastnikih psov in pri tistih, ki psov nimajo in jih tudi sicer ne prenašajo. Tudi tu malo več strpnosti kdaj ne bi škodilo.

Mamamia

 

 

 

 

 

 

 

mamamia

Rada imam živali, pravzaprav mačke še bolj kot pse. Imela sem že oboje, še prej, ko sem živela v hiši. Imeli so dovolj prostora v hiši in v ograjenem vrtu. Bili so seveda spuščeni in tako naučeni, da ni bilo divjanja za njimi po sosedovih vrtovih. Zdaj sem v bloku in nimam nobene domače živali. Sem in tja me še kar "močno prime" da bi jo imela a že misel na mucke, ki jih vidim žalostno gledati z oken v "prostost" me prepriča, da se za ljubljenčka ne odločim. Žival bi bila v zaprtem stanovanju doma sama večinoma časa, ker hodim v službo in me ni po cele dneve. Ne motijo me kužki, ki jih blokovski sosedje sprehajajo ob bloku, niti me ne moti lajež sem in tja (najbrž imamo srečo in psi niso preveč glasni). Moti pa me, da lastniki psov vodijo psičke na veliko in malo potrebo na zelenice ob bloku (seveda ne počistijo za njimi, pa tudi če bi, lulanja se en da počistiti, čet nekaj časa pa priteče majhen otrok in se tam igra ...). Moti me vonj po mokri dlaki psa v hodniku, vsakič, ko stopim ven iz stanovanja. Moti me torej umazanija. Kot bi me tudi motila, če bi jo puščal kakšen od "človeških" sostanovalcev v skupnih prostorih. In zato ne mislim, da ne maram živali. In ja, zzak1977, vsekakor se strinjam s tabo: zakaj imeti ljubljenca, ki ga ima nekdo tako oh in sploh rad, je kot družinski član, in ga imeti na verigi, priklenjenega in izjemno omejenega pa ne samo v gibanju. To ubije duha. piet

Seveda je pomembno za katerega psa se odločimo, če ga bomo imeli v stanovanju, se odločamo temu primerno. Sam sem še vedno v osnovi za ograjen vrt, zato tudi sam nimam in ne bom imel psa, ker te opcije nimam. Če pa lastnik stanovanja živi aktivno življenje, so psu rekreacija in sprehodi načeloma dovolj, igrajo pa tu vlogo karakterji psa. Kar se tiče verige po zemljišču, ne vem kej je tak problem ogradit nek prostor za psa. Denar? Ni opravičilo, tudi o tem bi morali razmišljati preden si zaželimo psa. zzak1977