član od 20069217 sporočil
No, ja, pri Bazovici pa res ni težko. Viri so in do štiri zna šteti vsak.
Destva so taka: Štirije Tigrovci so bili. obsojeni za izvedbo napada na uredništvo enega časopisa v Trstu in v tem napadu je bila ena smrtna žrtev. Obsojeni so bili na smrt in septembra 1930 so jih ustrelili.
Od tu naprej bi pa se da čisto lepo izvesti razmislek (povprečna srednja šola bi to morala naučiti):
- Napad na uredništvo bi danes verjetno vsi označili kot dejanje terorizma. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je zadeva sicer drugače imenovala in človeške žrtve so bile, žal, "manj pomembe", kot so danes. Ampak dejstvo je, da je pri neki politični akciji nekdo umrl.
- Gremo dalje: preiskavo je delala policija, ki je bila že čez in čez prepredena s fašističnimi uslužbenci in to isto se je potem nadaljevalo tudi pri posebnem sodišču za zaščito države, na katerem je potekal proces. O pravnosti takratne italijanske države bi težko govorili. Vodili so jo fašisti in so pač tudi po tem, ko so bili že na oblasti, nadaljevali s popolnim podrejanjem institucij svojim ambicijam. In med te ambicije je vsekakor sodilo tudi odpravljanje vsega slovenskega in slovanskega (prepoved javne uporabe slovenščine, preganjanje Slovencev, konec koncev, etnično čiščenje Primorske od Slovencev je trajalo od leta 1922 dalje).
- Sicer pa se je praksa etničnega čiščenja začela ravno s požigom Narodnemga doma v Trstu (in ker zdajle ne guglam, zdi se mi, da je bilo to tudi 1922) - in glej ga zlomka, požigalcev niso nikoli našli. Jasno, saj jih niso iskali.
- Kot sem že omenila, v tisti akciji napada na uredništvo je nekdo umrl. Take stvari je vedno potrebno procesuirati, ampak naj to opravijo profesionalni organi, ne pa institucije, kjer si ideologije prilaščajo pravo.
Slovenci bazoviške žrtve obravnamo kot junake, ker jih interpretiramo kot borce proti fašizmu. Dejstvo je, da so to dejansko prve smrtne žrtve, ki jih je usmrtil od fašizma prepojeni sodni sistem (koliko so jih usmrtili mimo sodišča in brez kakršnegakoli pisnega vira, se pa itak nikoli ne bo vedelo) v Evropi. Zaradi tega, ker so to prve žrtve, ki jih je v smrt poslala fašistična država in ker Italija prakticira splošno amnezijo na temo fašizma, se potem dogajajo skrunitve spomenika na Bazovici. Pa tudi drugih obeležij, ki asocirajo na slovenš'no v Italiji.
Skratka, to, da si človek ustvari mnenje o Bazovici, to ravno ni hipertežko.
Če je bilo mišljeno to.
Če je pa kdo našel spet kakšno novo fojbo in še kakšno novo grobišče in še kakšen rov in če meni, da je izvajanje političnih manevrov z matematiko posmrtnih ostankov kakšno posebej častno dejanje, ta pa, kar se mene tiče, živi v hudi zablodi. Ker, ko je politični interes, te številke vedno postanejo višje, ko se jih loti pa stroka in se javnost in kamere umaknejo, so pa nižje. Velja za potomce vseh strani, ki so se vojaško spopadale.
Namesto opletanj s številkami, ki zanesljivo niso točno, bi veljalo več energije vložiti v iskanje vzrokov, ki so sprožili večletno nasilje, ki se je potem izteklo v to, da je ubijanje postalo del vsakdanjika in ko to postane del vsakdanjika ni nihče več ne imun in ne neoskrunjen. To ostane v ljudeh - vidimo v generaciji naših staršev in starih staršev. Pa vidimo lahko tudi, če ne drugje, ko gremo po deželah bivše Juge (to je bila tudi iztočnica tega topica, a ne). Oziroma, se popravljam, vidi tisti, kdor želi videti Ceste so sicer popravljene, ruševin tudi ni več veliko, v ljudeh je pa vojna ostala.
Vendelina jr.