
Kremni rezanci s tartufi
Ni nujno, da je sadika usahnila zaradi zmrzali. Ene se pač malo težje ukoreninijo tu. Najbrž so bili tudi kaki, fižol, krompir, koruza in tobak skupaj s paradajzi malo negotovi, ko so se kar naenkrat znašli in the old country.
Pred leti sva s prijateljem v isti drevesnici kupila vsak eno sadiko asimine, jaz sem jo posadila na prosto, on pa v lonec. Sadiki sta bili sicer majhni in ne preveč ugledni, ampak korenine so bile vsekakor še žive.
Moja je životarila kakšno leto. Ni bil kriv mraz, tisto zimo ni bilo hudega mraza - sem iz Pirana in tudi pri nas zna snežiti in zmrzovati - ampak moja je prvo poletje kakor brez volje napravila nekaj listov, prezimila, na pomlad še nekaj brstela, potem pa kar nekako prešla. Ker nimam 'zelene roke' bi si še danes očitala, da sem jo ali posušila ali utopila , ampak tudi prijatelju je usahnila, čeprav je zanjo skrbel njegov oče, ki je izkušen vrtnar. Klima je bila enaka kot pri nas, morda še za nekaj stopinj bolj zahtevna (Dolina pri Trstu). Pri njih je sadika prvo leto zelo napredovala, mnogo bolj kot moja (čeprav v loncu), pozimi so lonec zaščitili, spomladi je zelo odgnala, naslednje leto je pa ni bilo več.
nola
Miranz res lepo da skrbiš za tiste ki ne vemo. Mi imamo asimino že ene 5 let. Ni bila velika ko smo jo dobili tako da tudi sedaj še ni prav velika. Ima pa vsako leto par cvetov in letos ima že kar veliko nastavkov je pa visoka slab meter. Bomo poskusili to z opraševanjem.
Hvala za nasvet.
Irena
irena66Moja asimina je stara pol leta in je eno samo tanko stebelce. Ima pa zelene listke in komaj čakam, da vidim, koliko je napredovala v enem tednu. A jo moram kaj pognojiti? Hvala za odgovor že vnaprej!
![]()
| miranz je napisal/a: |
| Pozdravljeni vsi Drugi problem pri asiminah je, da moški in ženski organi cveta ne dozorevajo hkrati in je tudi zaradi tega oplodnja težja. Zato bi priporočal vsem, ki jim bodo asimine letos cvetele, da sami pomagajo pri oprašitvi. Z otroškim čopičem, ki ima mehke dlačice nežno sežemo v notranjost cveta in gremo potem od cveta do cveta. Ker pa ne vemo, kot sem že napisal, kdaj so organi cveta sposobni oploditve, je treba postopek v času cvetenja večkrat ponoviti. To lahko naredimo enkrat na dan ali vsak drug dan, tako dolgo, da začnejo cvetni listi odpadati. Na ta način je po mojih dosedanjih izkušnjah oplodnja več kot trikrat boljša, kot če vse skupaj prepustimo naravi. miranz |
To ni problem, to je povsem naravna prilagoditeb na neželeno samooprašitev, ki manjša gensko pestrost potomcev. V naravi se je skozi dolgo evolucijsko pot izkristaliziralo to, kar je dobro, boljše,.....
Miran, prisrčna hvala za odgovor. Bom z veseljem upoštevala tvoje nasvete. ![]()
![]()
![]()
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | rimljanka |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Kremni rezanci s tartufi

Srbski pasulj