
Gratinirani fuži s sirom in pršutom
Joj Vendelina, ti ne veš ![]()
.
Kakšno podkupovanje neki, nič ne užge, čisto nič!
Če imaš doma pač takšen primerek, ki se iz neznanih razlogov neznansko boji zobozdravnika ali cepljenja, pa čeprav si pred tem uspešno vzgojil en drug primerek, (logično, da ne more iti za ne vem kako slabo izkušnjo, saj to vsi poznamo), poskusiš vse metode. Najprej takšne, ob katerih bi ti vsi otroški psihologi veselo prikimavali in te vzpodbujali. Počasi prilezeš do dna, tam so podkupovanje (da bo dobila zlato ribico, ki si jo želi), grožnje (da če ne bo končno ust odprla, jo bom odvlekla na kirurgijo, kjer ji bodo zobe populili
, itd itd). Skratka, groza. Ampak kljub temu ne deluje! Potem ti preostane samo to, da uporabiš Atinino metodo, se pravi, dva držita otroka, tretji ordinira (čeprav pri zobozdravniku to odpade).
Ampak naša "tamala" je zdaj to na srečo prerasla. Samo še vedno ne vem, ali se bomo cepili ali ne. Sem bolj proti kot za. Delno tudi zaradi izjave glavne medicinske sestre, ki mi je rekla, da si zaradi tega cepiva bolj dovzeten za druge oblike gripe. ![]()
jasna
Proxima, a se ti mogoče ljubi napisati par stavkov o tvoji izjavi:
"ste mogoce pozabili, da pri gripi ne ubija virus, ampak prav imunski odgovor nanj."
Hvala.
jasna| Vendelina jr. je napisal/a: |
| Atina, potem ti ni druge, da dekliča lepo podkupiš. Ko motivacija propade...človek nadaljuje z drugimi sredstvi (prosto po Clausewitzu). Pa saj si od foha, boš že našla modus operandi. Proxy, ne sipaj soli na rano....Vendelina jr. |
Podkupnine tule ne palijo. Smo probali. Ne deluje.
Ne gre pa le za cepljenje, tudi jemanje krvi je katastrofa (smo bile zadnjič na pediatrični, pa me je potem na troli ena gospa vprašala, če ima ubožica roko zlomljeno, ker tako joče in roko čudno drži ...)
AtinaAtina,mi smo imeli nekaj časa podobne težave. Sin je pri petih letih doživel v bolnici eno zelo neprijetno izkušnjo. Po tistem ga je bilo groza vsega, kar je bilo oblečeno v belo. Jemanje krvi iz prstka (kapljica) je bila cela kalvarija. Premik se je zgodil, ko sem ga vzela s seboj na krvodajalsko akcijo, kjer je videl, da to ni tako hudo, čeprav je igla velika, ljudje so ob tem klepetali, se tu in tam nasmejali - nobenega joka in kričanja. Končno je razumel, kar sem mu dopovedovala, da je bistvo v tem, da manj boli, če so mišice sproščene. Zanimalo ga je tudi, kaj vidijo v krvi. Pojasnila sem mu približno kaj vsebuje kri in da mora med. sestra videti koliko je v krvi vojakov (levkocitov), krovcev (trombocitov) in "tovornjakarjev" (eritrocitov). Od takrat naprej je moral dati kri še velikokrat pa nikoli ni bil več problem.
lp
robidaKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
| malo za hec | johana |
| MOJ vrt | rimljanka |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |

Gratinirani fuži s sirom in pršutom

Nevzhajana orehova potica