Po dopustu

Tudi jaz imam precej teh izkušenj z "galebi" od zelo prijetnih, pa takšnih hudih nadlog, da se rajši ne spominjam.

Ko danes razmišljam  -jasno, mlado čvrsto telo, ja kdo ne bi gledal! Kaj šele kaj prijel...To moški absolutno rabijo za preživetje ! (

Ampak, kaj ko prehitro mine in več let imaš bolj si lahko vesela, da te kdo gleda. Pa tudi bolj vesela, da se tvoj ob drugih ne slini. Ok, gledat ni prepovedano.

Zato uživaj dokler si mlada, bodi občudovana, ne pust se motit, za vsak slučaj pa vzemi tisti lopar za komarje, če te bo kdo hotel pipnt...

Sicer pa iz prve roke, septembra na plaži srečaš le še domačine ali družinice z majhnimi otroci. Nimaš kaj videt, pa se sploh kaj bat.

Mah, komplecerate. To se Multija vzame. On si da rdeče hlače gor pa je atrakcija na plaži. Kaj se boste pa meni ljube podanice ukvarjale s sončnimi očali, pa še palco proti komarjem bi nesle. Pa treskale okol po plaži. Ajme meni. To se Multija vzame poleg, jaz mam fajn aviacijo in meni ni problem kakega komarja ulovit

Vaša prevzvišena vdanost,

MULTI_reloaded

Ste se kar razpisali...

Evo za vse, ki vas zanima, kam je treba it, da vas moški nadlegujejo: predsezona in posezona (ko še ni velike izbire, nadlegovalci pa hrepeneči), kakšna bolj divja plaža ampak blizu mesta. Npr Makarski polotok je že zbirališče takih tičkov: se najdejo vsakršni-stari mladi, lepi, grdi, prilično vljudni, pa neotesani, taki, ki spregovorijo, drugi, ki se usedejo blizu ženske (družbe) in nepremično buljijo do nadaljnega, če se občudovanka/-e preseli/jo na drugi konec plaže, se seveda preseli tudi on... Ali pa se kmalu pojavi še kakšen. Govoreči govorijo vse jezike, nemi pa samo buljijo. Ne pomagajo očala, grdi pogledi, ne ignoranca, ne besede, da se bo tvoj vsak čas pojavil... Pomaga samo, da se mož res pojavi.

Skratka, tiste, ki mislite, da je to prijetno, zabavno, sprejemljivo... izvolite, meni pa to pokvari vzdušje.       Zadnji letošnji vikend, ki sem ga preživela na Krku na divji, prostrani, a obljudeni plaži, se je našel en (pravzaprav opažam precej takih bolnikov, ki redno čekirajo terene, a se v sezoni v množici porazgubijo), ki je 2 dneva zasedal mesto 5-10 m od mojega in to ne glede na to, kam sem se premaknila. Redno je krožil okoli, da je ja ujel vse mogoče zorne kote. Domačin, ob meni videl hrvaški dnevnik, pa vseeno ni spregovoril besede. Kaj naj s takim? Prekršek do tod menda še ni, rešit pa se ga ne moreš. Meni je to bolano...

Pol pejt pa na plažo ,kjer so otroci in mamice in ne boš imela problemov.

Maja in konec seprembra takih ni... Med glavno sezono se mi pa to ne dogaja, ker je bolj atraktivnih plažnic dovolj. To je najbrž razlog tudi pri vas, ki se s tem sicer še niste srečale...

Mah, kaj pa vem, jaz sem v takih primerih izigravala intelektualko

Sem se začela pogovarjat o politiki, gospodarstvu, avtomobilih, šraufencigerjih, ene dvakrat sem zaklela, mal sem si po nosu povrtala, bentila zakaj moj otrok tolk dolg mečka in ga še zdaj ni na plažo.....pa če mu ni odveč, da mi čuva brisačo medtem, ko si grem v morje jezo ohladit...pa sterala sem vse "vsi so isti" v rodni kraj, skratka, ful sem bla grda in zoprna in tečna.

Deluje.

Joj, tisa, ti meni deluješ eno tako preveč občutljivo bitjece. Smo si pač različni. Mi zveni, da ima strah velike oči ... ali pa deluješ tako, da pač take tipe vlečeš nase, kaj jaz vem ... Pa saj se ti ni nič zgodilo. mamamia

Tisa, kakorkoli to obračamo, to ni ravno stvar geografije. Hočem reči, na evropskih plažah je en več-ali-manj utečen način sobivanja in opazovanja. Ko človek pride in se zlekne, se bo tudi glava nekam postavila in nekam zrla. Saj se ti tudi malo zlekneš in pač potem je pogled nekam usmerjen. In oči gledajo. Kaj pa vidijo, je pa druga stvar. In premisli, če tvoje oči morda ne vidijo preveč pogledov drugih. Ki jih v resnici ni. A ti nisi pa še nikoli dolgo časa nikamor zrla in v tem zrtju tudi opazovala kakšne osebe? Nikoli? C'mon.

 Pa saj ljudje so se samo namestili pet metrov proč. Tega ne moreš nobenemu preprečiti. Zdaj, če se nekdo kakih pet metrov zraven nas začne silno ukvarjati čohanjem svojega mednožja in če nas ta tema ali pa ta izvajalec ne zanimata, lepo rečemo, da naj neha, oziroma, če je nuja tako velika, da naj to počne kje drugje.

Je pa še ena rešitev: greš na nudistično plažo. Kjer so z naskokom najbolj tolerantne face in kjer si nihče nikogar ne ogleduje in ni nobenih kritičnih pogledov in ni nobenih zarez elastike v špehek. Grejo inhibicije tako proč, da se kar kadi. Pa človek se nauči živiet s svojim telesom in se tudi nauči imeti rad svoje telo. Ko pa imamo radi svoje telo, nam je čisto okej, da to še kdo pogleda. V oblečeni, slečeni in verziji v kopalkah. Ker bi bilo res škoda, da več ljudi ne bi videlo tega krasnega izdelka Matere Narave.

P.S.

Moja izkušnja iz Baške Vode (Makraska riviera), kake štiri leta nazaj: se sončimo malo proč od naseljenega, brez kopalk, jasno in pridejo iz borovega gozdička kake štiri domačinke (bolj upokojenke) in potem še njihovi možje. Bila je nedelja in očitno so šli od maše in proti domu ali pa na kavo. In obstanejo in gledajo v nas (bilo nas je pet). Mi smo mislil, aj, sedaj bo pa hudič, tole je malo starejše prebivalstvo, pa od maše... In reče ena gospa: Ma neka van je, dico, Bog voli pogledati ono ća je lipo napravija.  Da je meni ovako tilo i ja bi van se pridružila. A i moj suprug voli lipu žinsko pogledat. A sad van idemo ća.... In so šli naprej.

Vendelina jr., vsa čast.

Če je le možno, napravim, kot si omenila, ker je res, da so tam face, ljubitelji zdravega življenja in večinoma miru. Govorila pa nisem o slučajnih, niti namernih pogledih, ne o ocenjevanju, temveč o zalezovanju, kamorkoli sem se premaknila. Na terenu so posredovali.

ja tisa, potem si pa res nekaj posebnega. Kaj češ, sprijazni se.