30. apr 2009 9:42
Tjaška, resda je bilo tole vprašanje rahlo blond, ampak edini način, da boš v kuhinji "manj blond" je v tem, da spremljaš, kako se stvar naredi in da na temelju izkušenj pridobiš veščine.
Nobene veščine pa se ne pridobi tako, da druge gledaš ali pa se po pijanec-plot sistemu držiš recepta.
Tule imaš nekaj orientirjev, in jih razumi kot orientir in ne kot plot, ki se ga boš držala.
Creme brulee (še ascii kode ne grejo skoz moj fajrvol!) pečem v sopari na 160 stopinj 45 minut in pogledam, kaj je nastalo in če je zlata skorjica, je okej, če ni zlate skorjice, pustim še minuto, dve.
Biskvitno maso pečem (in umešano testo tudi) pri 180 stopinjah. 20 minut zadošča, da se 2 cm mase zapeče. Da sem prišla do te izkušnje, sem naredila tudi en biskvitni predpražnik
Piškote delam na 190 stopinjah 10-15 minut. Sem že naredila nekaj zažganih primerov po 20 minutah in videla, da to ni okej.
Zavitek pečem na 180 stopinjah 45 minut. Tu se v resnici težko mimo udari (oziroma, mi je nerazumljivo, kako lahko fulaš na zavitku po tem, ko je že v pečici....)
Beljakovo testo se peče 40-45 minut in je treba gledati, kako stvar vzhaja in kako pada dol, ampak tam nekje med 160-180 se dobijo lepi rezultati.
Krhko testo, če ga pečeš "v slepo" se speče v 20 minutah nekje pri 185 stopinjah. Saj ni kakšna raketna znanost - če se obtežba še vdira in lepi na testo, potem stvar še ni pečena. Za dokončanje jedi (quiches in podobne stvari se pa potrebuje naslednjih 25 minut)
Kisla ali sladka smetana: je čisto odvisno od konteksta. Sicer se kakšne silovite škode ne da narediti. Če nimaš sladke, imaš pa kislo za sladico, se pač doda še kaj sladkorja in je stvar za prvo silo rešena.
Ker fazon vsega, kar pripravljaš je to, da se moraš z izkušnjo naučiti, kakšna mora izgledati tvarina, preden jo daš v pečico ali pa preden tvarino kam mažeš ali vmešavaš. Malo se spomni, kako je kaj izgledalo, ko si v otroštvu kaj pomagala mami ali kakšni drugi ženski ali katerikoli osebi, ki je bila v kuhinji. Ker, saj se vsi spomnimo otroštva in osebe, ki je znala najbolj kuhati in njenih navodil v stilu: še malo moke, da se zgosti, tole je zadosti rahlo, še ni zadosti mehurčkov in ne bo vzhajalo.... Če samo malo prikličemo tak film nazaj, nam je že marsikaj bolj jazno
Vendelina jr.