Barvanje las

15. apr 2009 15:07

Vanjič, prihajam iz bolj lasatega plemena, tako da ti povem, da naše grannies pri osemdesetih imajo kar precej las. Ampak genetika je bila darovoljna. Anyway, na tvojem koncu mi pa na prvo žogo pride na misel Maureen O'Hara......Arhetipsko lepa ženska v vseh življenjskih obdobijih. Vendelina jr.

15. apr 2009 17:38

Ne razumem, da ne razumete, kar jaz razumem, da se samo po sebi razume, da sivenje ne poteka po vseh glavah enako. Vendy je to približno opisala, samo lepoto občutka sivih las pa je dobro opisala Elfi. Najbolj pametne pa so seveda tiste, ki nimajo nobenega sivega lasu oz. jih štejejo še na prste.

Med junijsko vojno, ki me je doletela na slovenski obali, v počitniškem domu pod oddajnikom, s pomanjkanjem vode, praznimi policami v trgovini in z letali nad glavami, sem dobila prve sive lase.

Do danes so sklenili prijateljsko razmerje z velikim delom mojega lasovja in že veliko let nosim svetle pramene, da se nekako raztopijo med sivimi.

Sem se pa nekoč pobarvala s kano, dodala trajno, odšla na morje. Ob potepanju po Ljubljani sem na Čopovi v veliki izložbi zagledala revico v prav taki srajci kot je bila moja, le sirotica je imela korenčkaste lase ... Saj veste, kaj želim povedati.

Hladne sivine JAdranke Kosor ne ne bom imela nikoli, imam pa sivino, ki bi jo vse ve z veseljem prikrile.  Tudi tiste, ki ta trenutek mislite drugače.

 

Elfi, po ženski liniji ste podedovale szgodnje sivenje. Pa najbrž tudi intelektualni presežek. In zakaj se zdaj tega braniš ???

 

F r i n a