Viteške igre

Ježešna, pa zakaj se lotevate stvari, o katerih nimate zadosti idej, kako naj bi sploh izgledale? Entuziazem je okej, ampak zgolj z entuziazmom je težko polniti luknje manjkajočih informacij. Mimogrede, koliko je pa tisti "notranji prostor" velik. In kako so udeleženci vešči rokovanja z lokom in sabljo (ker je lahko hitro nesreča in potem se lahko zadeva konča podobno bizarno, kot se je nedavno en hrvaški novoletni žur...). In kje misliš dobiti sabljo. In, ali bo plastična, iz lesa ali pa kar ta prava kovinska - ta je, mimogrede, vražje težka. Že sami srednjeveški kostumi niso najlažja stvar (v smislu tega, koliko tehtajo, pa nimam v mislih oklepov) Anyway, v Lj. imajo največ znanja s srednjeveškimi igrami v Mini teatru in pokliči tja. Imaš pa tudi link, kjer so napisani dosedanji programi in potem morda dobiš kako idejo. http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Ti pa v izogib slabi volji svetujem, da si bodisi izbereš kakšno lažjo temo ali pa se odpoveste zabavnemu programu z oklepi in podobno šaro. Too dangerous. Vendelina jr.

Hobotka, ta vožnja s kočijo pa je ena od taboljših iger, ki sem jih kdaj doživela na zabavi. Na žalost nimam besedila. Je pa res smeh!!!! kruhy

Kočija gre takole: postaviš stole v formacijo, podobno kočiji (levi kočijaž, desni kočijaž, desno sprednje kolo, desno zadnje kolo... odvisno od števila igralcev lahko dodaš še konje, potnike ipd.) Vse posedeš na svoja mesta. Nekdo bere zgodbo, ki ste jo napisali prej in vsakič, ko omeni del kočije, mora tisti del vstati (lahko tudi teči okoli stola, to zna bit za crknit hecno, če ste že "podmazani"). Če pozabi, spije kozarček vina ali česa drugega. Kadar se omeni beseda KOČIJA, vstanejo vsi. Kdor ne vstane, pije. Hecno rata, ko se tempo branja poveča ali ko reče na primer "sprednje desno kolo kočije se je odkotalilo in zaletelo v levo zadnje kolo kočije..." (takrat kolesa štirikrat tečejo okoli stola, ostali po dvakrat, in se vsi veselo zaletavajo :) Ko se pije, se igra ustavi, vmes seveda vsi zafrkavajo tistega, ki ga je doletela kazen. Kar zabavna igra. Obilo smeha vam želim! LP RadaJem

Ojla! Hobotka, imam celotno besedilo kočije, ampak samo v Acrobar Readerju. Na ZS mi pošlji tvoj mail, pa ti ga pošljem. Res dobra igra. Gledalci se do solz nasmejijo, igralci so pa se ga nažvižgajo. Vsakič, ko je nekdo omenjen v zgodbici, mora vstati in teči okoli svojega stola. Če presliši svoj vzdevek, za kazen spije kozarček vina. Lep pozdravček harmonija

Vsem hvala za vse napisano. Poznate še kakšne zanimive igre za veselo družbo?? Hobotka

Še nekaj mojih spominov izpred let, ko smo imeli na gradu Otočec kot zaključek seminarja viteške igre in srednjeveško pojedino. Mogoče ti kaj prav pride.

Sprejela sta nas grajska gospa in gospod, nam po kratki predstavi predstavila svoje viteze, ki so nas razdelili v skupine, oblekli v nekakšne enostavne viteške tunike, vsaka skupina svojo barvo in napis...vitezi otoški, vitezi turjaški...

Od iger mi je v spominu ostalo:

-oblačenje princa za ples: dva (ali več) v vlogi gardedam sta morala tretjega v čim hitrejšem času obleči v srajco, mu zapeti gumbe, vstaviti manšetne gumbe in zavezati kravato. Gardedama je lahko uporabljala le eno roko in sicer levico, če je bila desnična (preverjanje s podpisovanjem). Najtežji so bili manšetni gumbi.

-slalom z nekakšnim približkom "srednjeveškega ovna", ki so ga včasih uporabljali za razbijanje vrat- na daljšo palicol so navezali nekakšno bunko iz cunj (kot bi polno culo nabil na kol) in tekmovalci smo morali bezati okroglo bučo (lahko tudi žogo) po začrtani poti mimo ovir, pri čemer nobeden ni smel spustiti štange.

-prehod čez pajkovo mrežo- nekakšna mreža, daleč od oblike pajkove, je bila narejena iz debelejših vrvi, luknje so bile nepravilne in dovolj velike za prehod človeka brez dotika vrvi. Vrvi se nisi smel dotakniti, soigralci pa smo si lahko med sabo pomagali. Finta je bila v tem, da sta morala prvi in zadnji sama čez luknjo, torej čim bolj spodaj. Kilave smo si kar podali skozi zgornje luknje... če si se štrika dotaknil, je prišel pajek in ne vem, menda je beležil kazenske točke. V skupini smo imeli že precej okroglo bodočo mamico:))

Bile so še neke sestavljanke, računanja...se ne spomnim. Vsaka igra je imela sodnika s štoparico, merilo se je čas in na koncu določilo zamgovalca. Ne moreš verjeti, kakšna tekmovalnost se zna razviti. Men se to štopanje sploh ni zdelo nujno:)  Bili smo zadnji- itak:)

Izvedba teh iger ne zahteva prostora v velikosti plesne dvorane, nekaj za manevriranje (sploh slalom) pa le. Kljub temu, da so zadevo pripravljali profesionalci (na Otočcu so tega vešči, tudi natakarice v gradu so oblečene kot grajske gospe), so bile igre preproste in nedvomno brez težav izvedljive tudi v amaterskih krogih. Preveč kompliciranja zna verjetno res učinkovati nasprotno.

Še mogoče namig- na srednjeveški večerji smo namesto krožnikov dobili vsak svojo leseno deščico, kamor smo si naložili svoje mastne krače, kuhan ješprenj, ajdovo kašo z jurčki in podobne dobrote.

Želim vam uspešno pripravo in izvedbo.

LP, V.

Sposodi si otroško knjigo Mala čarovnica Lili praznuje rojstni . Tam so razne ideje za praznovanje npr. gusarskega , marsovskega , čarovniškega , cirkuškega... rojstnega dne. Tam so razni nasveti za pripravo prostora, igre , hrano... Jaz sem lani recimo dobila kar nekaj idej za gusarsko praznovanje. Sicer je za otroke, ampak kakšno idejo preurediš, pa je. Lahko pripraviš srčkov ples- z viteški imeni, vse skupaj pa naučite kakšnega viteškega plesa. Potem mogoče igra čebula: Okrog čebuje ovijaš časopisni papir , plast za plastjo. Na vsaki pa je kakšna naloga- tvoje naj bodo na vašo temo. Poteka pa tako, da igra glasba, vi si pa čebulo podajate, ko glasba utihne, ima nekdo čebulo v rokah. Ta olupi plast in reši nalogo ali uganko ( naj bodo zabavne- stopi na stol in zakikirikaj, zarepaj kakšno znano pesem, naredi 10 počepov in vmes 3X zavriskaj, poljubi svojega desnega soseda, zapleši z levim sosedom...) Zadnjemu pač ostane za spomin čebula. LENČA http://www.moj-album.com/uredi/lencaa/144316

Vendelina jr. je napisal/a:

Ježešna, pa zakaj se lotevate stvari, o katerih nimate zadosti idej, kako naj bi sploh izgledale? Entuziazem je okej, ampak zgolj z entuziazmom je težko polniti luknje manjkajočih informacij. Mimogrede, koliko je pa tisti "notranji prostor" velik. In kako so udeleženci vešči rokovanja z lokom in sabljo (ker je lahko hitro nesreča in potem se lahko zadeva konča podobno bizarno, kot se je nedavno en hrvaški novoletni žur...). In kje misliš dobiti sabljo. In, ali bo plastična, iz lesa ali pa kar ta prava kovinska - ta je, mimogrede, vražje težka. Že sami srednjeveški kostumi niso najlažja stvar (v smislu tega, koliko tehtajo, pa nimam v mislih oklepov) Anyway, v Lj. imajo največ znanja s srednjeveškimi igrami v Mini teatru in pokliči tja. Imaš pa tudi link, kjer so napisani dosedanji programi in potem morda dobiš kako idejo. http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Ti pa v izogib slabi volji svetujem, da si bodisi izbereš kakšno lažjo temo ali pa se odpoveste zabavnemu programu z oklepi in podobno šaro. Too dangerous. Vendelina jr.

Jej jej, enih nikoli ne izuči, zmeraj morajo biti najpametnejši, aneda? Hobotka, res je too dangerrous, lahko komu z mečem odsekate glavo ali pa se s plehnatimi oklepi poškodujete. Namesto tega predlagam kakšno "safe" varianto, remi, šah ali kaj podobnega. Kaj bi z vitezi, itak so že iz mode, pa še nevarni za neuke, kot pravi Vendelina jr. Najbolje, da jo povabiš, sigurno bo zabava cool in safe in under control. Ker... kdor zna, pač zna. Pa uspešno zabavo, z vitezi ali brez. korenckova

harmonija je napisal/a:

Gledalci se do solz nasmejijo, igralci so pa se ga nažvižgajo. harmonija

Ravno v tem je problem - igra pride v poštev, če si igralci želijo igrati. Sem bila na enem žuru, kjer so jih izbrali na silo, pa niso bili nič zadovoljni, pili so sok in protestirali vsakič, ko so pozabili vstati in bi mogla igra še enkrat začeti. Vsi pa tudi ne gremo na žur, da se ga nažingamo matilda

Aha, pa če mislite bolj za hec, lahko kostume tudi iz kartona naredite. Zadnjič sem mojemu mulčku, ki je navdušen nad vitezi, naredila ščit in meč iz kartona, načrt sem dobila v knjigici o vitezih. Še sama sem bila presenečena, ker je tako kul izpadlo. matilda