Kako smo kulturni

danes sem bila na pogrebu. Pogrebni sprevod se počasi premika tistih 50 m po cesti, do cerkve, za njim pa nestrpni voznik, ki hupa. Halooo, ali nas niso že v avtošolo učili, pa tudi zdi se čisto nekaj normalnega, da se toliko že počaka, da gre sprevod mimo.

anitram1

21. dec 2008 16:41

V avtošoli marsikaj povedo in naučijo, upošteva jih pa malo ljudi. Sicer pa te že osnove kulturnaga vedenja učijo strpnosti, posebaj v takih primerih kjer veš, da nekoga spremljaš na zadnji poti. Tudi sama sem bila včeraj na pogrebu in me je zmotila določena stvar. Ljudje, ki so prišli na pogreb so se zunaj(10 m stran od mrliške vežice) na ves glas pogovarjali. Pa saj se kaj pomeniš, s stišanim tonom, par besed in to je to. Sicer me nebi toliko motilo, če se to ne bi dogajalo, medtem, ko so v spremstvu svojcev iz vežice prinesli žaro. Uradno se je pogreb že začel. Svojci jokajo, ti ljudje zraven mene pa na ves glas govorijo. Po opozorilih so za trenutek utihnili in spet. Kje je pa tukaj kultura ljudi? barbay

21. dec 2008 16:51

Ni treba v avtošolo. Praviloma bi zadoščala domača vzgoja. Ki bi naučila človeka, kdaj se mora postaviti zase in kdaj se velja postaviti stran. Pa ki bi naučila človeka, da bi imel vztrajnost za spreminjanje stvari, ki jih je treba spremeniti in potrpežljivost za shajanje s tistim, česar se ne da spremeniti. In modrost, da ločiš med prvim in drugim. Skratka, če ni domače vzgoje, potem se ljudje tega ne naučijo. In ko gledam okoli sebe, se mi zdi, da je nazarensko veliko "brezdomcev". Vendelina jr.

21. dec 2008 17:49

Pred dobrim mesecem sem bila v znanem gostišču na kosilu v čast prijateljice, ki je slavila Abrahama. Zaradi kar treh smrti v ožji družini v zadnjem letu se je odločila samo za slavnostno kosilo, program pa smo prilagodili razmeram.

V istem prostoru je poleg nas, bilo nas je 40, bilo še kakih 50 gostov, ki so že zdavnaj pojedli in so pili kavo.

Takrat so v gostinsko sobo prišli štirje odlični vokalisti in akapela zapeli nekaj slovenskih narodnih, dalmatinskih in starogradskih. Takoj je nastala tišina, da bi bilo mogoče slišati šivanko, ki bi padla z mize. Tudi ostali gostje so navdušeno ploskali.

Kake pol ure kasneje se je situacija spremenila: pri sosednji mizi so dobesdno kričali, se glasno krohotali, da je bilo poslušanje zelo moteno. V nobenih okoliščinah se v gostilni ne bi smelo tako kričati. Namenila sem nekaj ojštrih pogledov tipu, ki je bil najglasnejši in si ga je tudi najbolj nalival. Sploh mu ni bilo nerodno. Ne nejmu, ne baburi, ki je bila očitno njegova žena, ki se je obnašala ko na svinjskem sejmu. Omizje osmih ljudi, ki so ga cukali še po kosilu, so se obnašali tako, da so pokvarili vzdušje. Drugo omizje, kakih 15 jih je bilo, so naročili še dodatno pijačo in z očitnim veseljem spremljali koncert.

Nekaj kasneje so prišli še fantje, kakih 10 frajtoneric. Moteča družba je bila že v odhajanju. Ne boste verjeli, omenjeni tip se je vrnil v prvo nadstropje ( sem ga srečala že spodaj ) in z zanimanjeg gledal drugi del nastopa, kjer tisto vpitje in glasno krohotanje zaradi hrupa ne bi bilo moteče. Prav hvaležna sem bila, da je prišla ponj njegova babura in ga odvlekla. Me je pa zanimalo, kako je prišel v dolino, ker je cesta res neprijetna.

Še ničesar nisem razumela - med gosti je bilo precej otrok, od 2 do 7 let. Mize so bile druge do druge, veliko gostov in natakarji, ki so prinašali na mizo. Otroci so prizorišče spremenili v otroško igrišče in so se lovili in dirjali in sem samo čakala, da bo kdo zbil kakega natakarja s hrano vred. Starši se očitno niso vznemirjali, otroci so kričali na vse grlo. Ko sem eno od mam prosila, naj umiri otroke, mi je smeje dejala, da se otroci dolgočasijo in da jih celo spodbuja, naj dirjajo po prostoru.

Kdo vzgaja otroke za obnašanje na takih mestih? Kdo je odgovoren, da se ne znajo obnašati niti ob pogrebnih slovesnostih, niti ob hranjenju na javnem mestu ? Pa ne, da so spet krivi vzgojiteljice in ućitelji ?

F r i n a

21. dec 2008 17:59

Krivi so starši. Ker otroke vzgajamo doma, mi starši, vzgojiteljice v vrtcu in učitelji v šoli lahko pri tem samo pomagajo. A bolj malo, če otročaji že od doma v vrtce ali šolo ne prinesejo s seboj nekaj osnovnih manir.

Navsezadnje so otroci v vrtcu ali šoli le kakih šest, sedem ur, ostali čas preživijo doma. In živijo s starši, ne z učitelji in vzgojiteljicami. Vse izhaja od doma.

 

Mamamia

mamamia

21. dec 2008 18:11

Živio Žal moram odgovoriti.... pogreb gor ali dol tudi pogrebci bi lahko malo mislili z glavo da jih ni vsepovsod na cesti... Sem sama doživela tako stvar da kar nisem mogla verjet da je to možno.. Sem tudi sama čakala da bi ljudje ki so šli za pogrebom lahko šli mimo, pa jih je bila polna cesta, v bližini je glavna cesta s katere se zavije v kraj kjer so pogrebci šli in je zastoj na glavni cesti takoj tu... jaz sem čakala na takem mestu da ni bilo škode z druge strani pa se je nabralo že kar nekaj vozil ( ob takšni uri ko se gre iz službe). Malo bi se pa le moralo gledati tudi na promet ob takšnih zadevah. Se pravi če greš pač za pogrebom pa vseeno lahko pogledaš če hodiš po sredini prometne ceste ali kje drugje... se pravi da se hodi po levi ali po desni.... Tako da vozniki tudi niso vedno vsega krivi... Kar se tiče pa teh otrok ki letajo po gostilnah se pa strinjam, starši bi lahko malo gledali kako se njihovi otroci obnašajo, ko se pa naredi da jih natakar zalije z vrelo juho je pa natakar kriv ne njihovo vedenje...

21. dec 2008 18:17

Joj, če ne zmorem počakati v koloni, ki čaka, da grejo pogrebci mimo, potem imam pa reees eno blazno kvalitetno življenje.......tako, kjer vsi čakajo name, jaz imam pa neodtujljivo pravico, da non-stop sitnarim in to je del mojega šarma....za ostale me pa bolj malo briga.... Vendelina jr.

21. dec 2008 18:42

ne gre se za to da človek nemore čakat... gre se za obojestransko stvar... to je tako kot parkiranje ..v svoj parkirni prostor ali pa čez dva parkirna prostora, pa če je še za invalide je pa še tolk bolš... vsaj nekateri tako delajo...

21. dec 2008 18:50

Vsak pokojni neglede na to ali ga poznamo ali na si na svoji zadnji poti zasluži vsaj malo spoštovanja.Pa se vprašajmo kako bi bilo nam pri srcu,če bi na zadnji poti spremljali svojega svojca,prijatelja končno ni važno koga,voznik za nami pa bi glasnu hupal,češ pa umaknite se že enkrat.Mislim,da bi bili zelo prizadeti in užaljeni.Res je ponekod tako,da morajo pogrebci prehoditi del poti tudi po glavni cesti,a tako pač je.Tam,kjer sem nekoč živela,kjer živi moja mami je že tako.To je sicer vas,a je cesta vseeno precej prometna.Ob pogrebih se morajo pogrebci najprej iz vežice,ki je na pokopališču sprehoditi v sprehodu do cerkve,da se opravi sveta maša in nato nazaj na pokopališče-In še nikoli ni nikomur od voznikov prišlo na pamet,da bi jim hupal.Nasproti vozeči ustavijo,za njim vozeči pa peljejo zanjimi. chappy

21. dec 2008 19:56

če kulturen in razgledan človek ,ženo nekoga, imenuje BABURA je to seveda sprjemljivo in ne more biti žaljivo. ta babura je lahko celo srečna,da ji je eno kulturno bitje naklonilo svoj pogled.pa lep pozdrav. hmm

21. dec 2008 20:02

Imam en občutek, da bo tule začelo leteti perje.... Vendelina jr.