Kako smo kulturni

Sama občasno predavam odraslim. In motivirati skupino dvajset in več ljudi, da v štrihi-šestih šolskih urah od nepoznavanja materije do tega, da potem na peti uri delajo nekaj po skupinah, je blazno naporno in brez brežžičnega mikrofona je to fizično zelo naporno.... Vendelina jr.

In zato vsaka čast pedagoškemu kadru, da jim vsaj nekaj uspe, tako vbiti v glavo kot tudi malce pripomoči pri vzgoji. Drugače pa sem iz učiteljske družine, pri nas se enostavno govori glasneje.

 

Kar se pa pogrebov tiče, tako pač je, ustaviš in počakaš, konec debate, če se ti pa resnično tako zelo mudi, pa po drugi poti. Konec koncev smo vsi ljudje in vse nas to čaka. Sicer je pogrebnih sprevodov po cestah vse manj, tradicija zaradi modernizacije tudi tega segmenta naših življenj zamira, tako da bomo kmalu o tem samo še brali.

Sem bila pred nekaj časa na pogrebu v Palmanovi v Italiji, tam so zaradi pogrebnega sprevoda dobesedno kar zaprli cesto in to kar za precej časa. Pa ni nihče hupal in bentil, tak je pač običaj.

Kam bomo še prišli, na koncu bo še v kroniki pisalo, da je pogreb terjal kako življenje, ker se je enemu mimovozečemu tako zelo mudilo.

 

Se strinjam z Loni, vsa čast učiteljem, če mi plačajo jih ne bi menjala. Glede pogrebov: mene zelo motijo zvoneči mobiteli. Začetnica

Sama sem bila pred kratkim na pogrebu, kjer se je trlo ljudi. Večina nas je bila tiho, le 4 starejše gospe so veselo klepetale pred mrliško vežico v stilu: "a veš da je sosedova Mici..." To je trajalo približno 20 min. Vsi zbrani smo jih že na glas kritizirali, ker je bil resnično žalosten pogreb, one nič. Ko pa je bil čas za mašo- vse v prvi vrsti :) Ne vem kaj so bile te gospe pokojnemu, ampak prav blizu mu niso bile. Moje mnenje: če nimaš toliko kulture da si spoštljiv na pogrebu, pa čeprav ti pokojnik ni blizu in si tam samo zaradi tega ker se "spodobi", potem raje ne hodi. Mene osebno so te mamce prav pogrele. Starost gor ali dol, kulture niso imele. Gigi_84 Sporočilo je spremenil(a) Gigi_84 dne 22. dec 2008 10:37:20

Tudi jaz sem bila pred letom in pol na pogrebu. In ko smo šli kakšen kilometer v sprevodu, so se mimo vozili avtomobili, ki ne da se niso ustavili ampak so še poleg tega glasno "nabijali" glasbo pri odprtih oknih. . Res mi ni jasno kaj takšni ljudje sploh razmišljajo oz. ali sploh "vedo", da gre za pogreb. Sigurno nismo na sprehodu. To človeka res razžalosti danicak

Meni so pravili, da je včasih veljalo, naj se vsakdo, ki sreča pograbni sprevod, ustavi, sname klobuk, postoji in se zamisli nad lastno minljivostjo...

Nasja

Mene tudi moti klepetanje na pogrebih, včasih pa tudi kultura voznikov.

Kar se tiče otrok v gostilni. Meni je popolnoma jasno, da otrok ne bo zdržal za mizo pri miru 3 ure, kolikor ponavadi traja takšno kosilo. Če je možno izberemo gostilno z igrali ali pa napokam nekaj primernih igrač, knjig,..., da se za nekaj časa zamotimo. Če to ne zaleže gremo enostavno ven na sprehod. Tisti, ki ima majhne otroke pomisli tudi na igrala, tisti ki ne pa pač ne. Jaz ob povabilu vedno povprašam o dodatni ponudbi lokala.

Mamamia, otroci so večino dneva v vrtcu. Ko pridejo domov je ura 16 ali celo 17. Z njimi si dobre 4 ure in že gremo spat. Se pa popolnoma strinjam, da je vzgoja stvar staršev. Vzgojitelji in učitelji pa jo dopolnjujejo.

marelica

marelica je napisal/a:

> Mamamia, otroci so večino dneva v vrtcu. Ko pridejo domov je ura 16 ali celo 17. Z njimi si dobre 4 ure in že gremo spat. . marelica

4 ure ali 24 ur, štos je v kvaliteti in ne v kvantiteti. Kdor zna pohvaliti, pa zahtevo izreči s tem, da je na koncu beseda prosim, pa, ko nekaj dobi, reče, hvala....pa kdor zna "spraviti igrače spat" in potem z otrokom prebere pravljico.....zna to narediti tudi v manj kot štirih urah. Kdor pa tega ne zna, mu pa tudi 24 ur ne zadošča. In potem tak junior čez dvajset let hupa na pogrebno kolono, čez trideset let mu na pogrebu zvoni mobilec, ko gredo pa za njegovm pogrebom, ga pa pogrebci opravljajo, še preden je obred končan... Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 22. dec 2008 14:16:40

O, kako lepo je naš Matic vzgojen, edina beseda, ki jo razumljivo izreče, je namreč hvala. Lepo.

Naj še jaz pristavim svoj piskrček .Imam namreč dva otroka ,dvojčka.Malo preveč razvajena najstnika,ki res ne ubogata na vsako besedo,doma. Ampak vedno jima štejem v velik plus to,da nista nikoli nista sitnarila za nobeno stvar.Če smo bili v trgovini sta enkrat eden drugič drug sedela v nakupovalnem vozičku,nikoli nista sitnarila za nobeno stvar,nista se metala sredi trgovin na tla in se zraven drla. Če smo bili v gostilni ,na kosilu,ali pa na kakšni zabavi,sta vedno lepo zraven sedela in nista divjala.To mi je bilo vedno in še danes v velik ponos.Vodila sva jih pa res povsod zraven. No danes pa hodiva z možem še večinoma sama,če pa sta kdaj zraven se še vedno obnašata kot se spodobi. Mislim,da se s kulturnega obnašanja res naučijo doma.Vsaj veliko tega,ni pa potrebno da si pri tem zelo strog (vzgoji namreč). No mal sem se pohvalila.Ampak ponosna sem nato,da imam najstnika,ki se v družbi znata obnašati,pa čeprav do njiju nismo bili ne vem kako strogi kriznana