Zakonska zaobljuba

Ja, Ognjič, eno ornk košaro mor"š pr"nest. Samo pazi, da ti ne bo kdo potem košare "maznu", ker veselica je kljub temu v Lj in bo ena vseslovenska komponenta.... pa človek nikoli ne ve.... Niso vsi ljudje Štajerci.... Vendelina jr.

Sedaj sva z ženo prebrala dogajanje v času odkar sem napisal zadnje sporočilo. Tudi sama mi je svetovala, da naj se ne vmešavam v življenje prijatelja. Torej, da vas zadovoljim in vse vaše negodovanje ob tem. Odločil sem se, da se vmešam. In sicer na način, da mu povem, da se popolnoma strinjam z njim ter, da mu bom v primeru, da potrebuje nasvet ali pogovor zmeraj na voljo. Ne morem pa mimo vseh ostalih komentarjev. Nikoli v življenju nisem niti pomislil, da bi prevaral svojo punco, kaj šele ženo. Preprosto so mi ljudje, ki počnejo te stvari gnusni. Še bolj se mi pa gnusijo vsi tisti, ki vejo za ljudi, da počnejo to svojim ženam ali možem. To je zame nekaj nesprejemljivega. Človek, ki stori to svojemu partnerju si ne zasluži mojega prijateljstva. In očitno midva z ženo živiva v krogu ljudi, ki tega ne počnejo. Nič nimam proti človeku, ki skače iz cveta na cvet ampak, da je samski. Če bi kaj takega storil moj prijatel, brat, kdorkoli si ne zasluži mojega prijateljstva. In ne morem si predstavljat, preprosto si ne morem predstavljat, da na tem svetu živijo ljudje, ki se ob tem, ko vejo, da njihovi prijatelji počnejo kaj takega delajo neumne. Ali pa to pomeni, da so tudi oni popolnoma enaki. Torej, ženska ve, da njun prijatelj vara svojo ženo. In ona se, kot, da se ni nič zgodilo pogovarja z njim. Ogabno. Zares ogabno. Mislim, da je to nedopustno celo hinavsko. In sigurno ta ženska globoko v sebi razmišlja "ali to počne tudi moj mož". In se o tem ne pogovarja z njim, ker se boji, da bi izvedela kaj neprijetnega, da bi začela sumiti.... Ne vem, to so moje domneve - tega namreč ne dopuščam. In še nekaj, vsi tisti/te, ki mislite, da sem ljubosumen, da škriplje pri meni se motite. Meni gre zelo zelo dobro. Ste redki, ki ste dejansko razumeli kaj hočem vprašat in povedat a ste redki in hvala vam. Ja, to je bila kritika vsem tistim, ki me niste razumeli! Jaz sem srečen, da imam ženo, ki je bila vzgojena kot je bila in da sem tudi sam bil vzgojen kot sem bil. Prstana, ki ju nosiva s ponosom ne predstavljata samo prstana kot takega. Predstavljata obroč v katerem živiva. Si veva dajati in sprejemati ljubezen, se pogovarjava in živiva popolno življenje. Lep pozdrav! maestro_slo

Pravi si, maestro, zaslužiš si lupčka od ... http://www.youtube.com/watch?v=wJzJSIop07Y&feature=r tumpika

O ti ljuba naivnost, maestro_slo!!!Ti še manjka življenske kilometrine... Nena-morje

maestro_slo je napisal/a:

In ne morem si predstavljat, preprosto si ne morem predstavljat, da na tem svetu živijo ljudje, ki se ob tem, ko vejo, da njihovi prijatelji počnejo kaj takega delajo neumne. Ali pa to pomeni, da so tudi oni popolnoma enaki. Torej, ženska ve, da njun prijatelj vara svojo ženo. In ona se, kot, da se ni nič zgodilo pogovarja z njim. Ogabno. Zares ogabno. Mislim, da je to nedopustno celo hinavsko. maestro_slo

Na vsakem človeku bi lahko našel nekaj, kar ti ni všeč in se ti gnusi. Ali naj se potem ne pogovarjaš z nikomer več? Sicer pa to, česar ne veš, še ne pomeni, da obstaja, mogoče tudi med tvojimi prijatelji. Pa ne samo varanje, kaj pa pretepanje in psihično mučenje? Ali si prepričan, da živiš med takimi ljudmi, kjer se to ne dogaja, ali le ti ne opaziš. Mogoče si spremljal v zadnjih dneh zgodbo gostinke, ki se je pred možem skrivala v tujini, ker ji je grozil s smrtjo. Nihče ni vedel kaj se dogaja, gotovo so tudi njuni prijatelji bili prepričani, da v njihovi družbi nihče ne vara, pretepa žene in jo psihično muči. Kajti izgledalo je vse v redu, celo tako, da ji niso verjeli niti mama in bratje. Ko je prišlo na dan, je mož rekel, da je v sekti in neprisebna. Vsi so ji obrnili hrbet, ker se jim je verjetno to zdelo ogabno, nedopustno in gnusno... Čestitam ti za odločitev o prijatelju, upam, da je nisi sprejel samo zato, ker je večina tukaj tako napisala, ampak ker v resnici tako čutiš. In v tvoj zelo zelo dober zakon, v tvojo srečo in popolno življenje smo podvomili zaradi teh besed

maestro_slo je napisal/a:

Z ženo se razumema a včasih si želim, da bi mi takrat vsaj kdo svetoval naj malo razmislim, če je to res to. In poročila sva se preden je zanosila. Oba misliva, da sva ravnala prehitro. Bila je pač vzgojena v katoliški družini in prišla sva do zaključka, da sva ravnala takrat nekoliko nespametno, da sva se poročila pred rojstvom otroka. maestro_slo

matilda

maestro_slo je napisal/a:

... ... živiva popolno življenje. maestro_slo

Ti iz dna duše privoščim, da je to res, ker pa to tako tako zelo poudarjaš in po tvojem prejšnjem pisanju sodeč... Issi

Pa imamo happy end

jasna

Vsak človek je svoje sreče kovač...... barbyslo

Jasnič, pa ti si bila sredi noči na kompjuterju! Vendelina jr.

Ja, maestro ali mojster življenja, verjamem ti čisto vsako besedo, ki si jo napisal.  Bodi srečen v tem prepričanju. Ker jaz svojim prijateljem res ne bom razlagala o početju njihovih partnerjev, ker jih dobro poznam in za ene tudi vem, da je to pač način njunega življenja, s katerim se strinjata oba. Zdaj, če oba to sprejemata, kdo sem jaz, da presojam in zaradi nekega čistunstva prekinem komunikaciojo z njimi? To bi bilo vmešavanje in vsiljevanje svojega prepričanja. In kdo smo mi, da presojamo tiste, za katere sploh ne vem, koliko vedo? Razsodnik? Daj no, ne bodimo tako čistunski!

 

In da ob tem razmišljam, če moj mož ne počne isto? Kaj pa ti veš, kako imava midva urejeno in dogovorjeno? Ne izključuj kot možnega ničesar, kar se tebi zdi nemogoče, nemoralno in kar je še takšnih izrazov. .

Saj, sama sem včasih razmišljala v podobni smeri, potem pa spoznaš, kaj vse je v življenju možno. Ni nujno, da to odobravamo, a življenje ponuja toliko zgodb, ki si jih nekdo s še tako bujno domišljijo ne bi mogel izmisliti. Ti še naprej uživaj v svoji sreči in moralnih načelih, a upoštevaj, da obstojajo tudi drugačne zgodbe. Predvsem pa ne obsojaj, ker, kot sem napisala, nikomur ne vidiš v glavo in ne veš, kaj se skriva v njej.

Možganske vijuge imamo namreč sila različno naštimane, moraliziranje je hudo spolzka zadeva. Saj poznaš tisto: Prvi naj kamen vrže, kdor je brez greha. In na koncu koncev, kaj pa sploh je to - greh?

Čeprav, meni je ljubša tista: Grešiti je človeško, občutek pa božanski...

 

Mamamia

mamamia