Moj vrt

MiriBon, "soba" je izraz za njihove testenine iz ajde pa tudi za ajdo samo (nisem mislila, da se poje več ajde kot riža, ampak med državami je najbrž vodilna po porabi ajde).

Ne, ne, nisem se zmotila, o takih rečeh se pač ne motim. O tatarski ajdi pa tole: prav kmalu bo 200 let od "leta brez poletja", ko je v Indoneziji eksplodiral vulkan Tambora.

V tistih letih je potem baron Žiga Zois med naše kmete uvajal mešanico tatarske (ponekod je dobila zato ime cojzla) in navadne ajde, ker prva prenese še nižje temperature. Taka mešanica se je ponekod po Dolenjskem sejala menda nekje do 60. let prejšnjega stoletja. Zdaj ja Rangusov mlin edini v Evropi, ki obvčlada pripravo plodov tatarske ajde (ki ima manjša zrna, je bolj grenka in prav zelenkasto moko dobimo iz nje) za uporabo. Tudi čaj iz nje je zdravilen, vsebuje  nekajkrat več kvercetina in rutina (močna antioksidanta) kot navadna ajda. Še tole je vredno prebrati in poslušati. Pa še tole.

Ja, za sóbo sem pa že slišala....

Najlepša hvala za povzetek in pa seveda povezave. :)

Sem iz Dolenjske, tako da me je kar sram priznati, da še nikoli nisem slišala za tatarsko ajdo....Rangusov mlin bom zagotovo šla pogledat, tatarsko ajdo pa bom preizkusila takoj, ko porabim ravno danes kupljen paket navadne.

Life is war against boredom~

Priporočam ti, da dodajaš po malem tatarsko ajdo navadni, beli moki, pride lepo zelenkast kruh, to je na enem od linkov.

Res z zanimanjem sem prebirala vse o ajdi, hvala vsem. Rimljankina pomoč je vedno izčrpna, pa tudi ostalim hvala za napisano. Večkrat se zalotim, da sem tisti košček zemlje dobila prepozno, pa tako težko mi je, ko gledam, kako delajo nekateri z njihovim poljem. Pa še tiho moram biti, ker ni moje.

Ne morem si kaj, še tole bom vprašala: Na delu polja, takoj za zadnjimi hišami, so zgradili "začasno ekološko čistilno napravo" za kanalizacijo, dokler ne bo narejena prava zbirna čistilna naprava.  Tisti del polja je prerasla rastlina, ki sem jo po iskanju v literaturi in Googlanju spoznala za divji sirek. 

Že mogoče, da čisti odplake, a je tudi zelo agresivna. Seli se naprej po polju, posebej ji  paše  med balami sena, kjer zastaja voda. Tudi ob svojem zelniku sem odstranila že nekaj rastlin, to ni tako enostavno, zelo močne korenine ima. Ogromno semena naredi in me je strah, če se bo razširila. Ali se bo rastlina sama ustavila, ko bo čistilna naprava gotova?

Ne vem, če je prav, da tole sprašujem na temle forumu. A tu pišete tisti, ki imate radi vrt in domačo zemljo.

Rimljanka, a potem je Bio ajda od Biotopa tatarska ajda - svetlozelena zrna? 

Ne, to ja navadna ajda, ki so ji obtolkli semensko ovojnico. Pa slovensekm tradicionalnem načinu se ajdova kaša dobi tako, da se najprej skuha, potem se olušči luščibne, zato je taka ajda roza-rjavkasta, nekako mat, prosojna, ta, od Biotopa pa je belkasta z zelenim nadihom.

Tatarsko ajdo ima pri nas le Rangusov mlin in nihče drug.

Ja, bio ajda je (kot sem ugotovila nedolgo nazaj) dejansko res samo 'ajda' in ne ajdova kaša, razlika v okusu je pa precejšnja, saj je slednja pražena oz. skuhana in ima precej močnejši okus, medtem ko je bio različica veliko bolj blagega okusa.Smešno, kako sem se v mlajših letih ajde branila zaradi tega značilnega okusa...zdaj pa mi gresta obe različici zelo v tek.

Imam pa še eno vprašanje glede atatrske ajde, in sicer me zanima, ali zaradi grenkejšega okusa morda ni tako zelo primerna kot samostojna jed z npr. popraženo zelenjavo oz. gobami, pripravljena v solati ipd. Jo je mogoče pametneje mešati z navadno (bio) oz. jo uporabljati pri peki kruha, kot si svetovala?

Bi rekla da, raje jo mešaj. Vsekaor pa poskusi, morda ti bo pa všeč. Saj ravno te grenčine so tiste, ki ji dajejo vrednost. Se ni zastonj skozi stotine generacij "mučila" na visokih nadmorskih višinah Himalaje in kljubovala ostri klimi in močnim UV žarkom.

Niso iz mojega vrta, so pa cez cesto, iz Krakovskega gozda - mocvirski tulipani:

Komaj teden nazaj je bilo tod vse pod vodo 

Kako lepo. Sem jih že kdaj videla, pa nisem vedela, da se jim tako reče. V tem času je treba gledati tako z očmi, kot tudi s srcem, da vidiš vse te male cvetice, ki sploh niso razkošne, tako kot poletne, pa vendar te tako razveselijo, ker se z njimi najavlja nova rast in življenje.