Moj vrt

nataska2, moje mnenje je, da nima smisla karkoli sejati v tem času v toplo gredo. Kljub temu, da je zaščiten, je zunaj mrzlo in ne bi rastlo.Mogoče kakšen motovilec. Jaz sem letos začela v začetku marca z delom v rastlinjaku. Posejala sem šnitko in rjavko, ko so začeli v Kaliji prodajat sadike solate, sem jih nekaj posadila. Posejala sem špinačo... Vzgojila sem svoj paradižnik in papriko, posadila na prazen prostor v rastlinjaku. Prvi paradižnik sem imela v začetku junija. Z celoletnim pridelkom sem bila zelo zadovoljna. Konec meseca julija sem posejala rdeči in rumeni korenček, peteršilj. Čudovito mi je zrastel in sedaj ga bom celo zimo pobirala svežega iz zemlje. Posejala sem motovilec, posadila nekaj radiča in to je to. Čeprav sem delala na vrtu in raslinjaku z velikim veseljem, sem si tudi kar malo oddahnila od tega dela.

lp

hvala baška :)

Sem v toplo gredo v oktobru vrgla solatko(zimsko),je prišla ven,ampak,ker sem imela skos zaprto,verjetno ni mela zraka in zato ni uspevala naprej.

Bom mogla še tole malo naštudirat,izkušnje bojo naredile svoje. Hvala še enkrat

No, zraka ji pa zagotovo ni manjkalo. Najbrž gre za kombinacijo nizkih temepratur, nizke in kratkotrajne osvetlitve in, morda, še suše. Če je ni več, obstaja tudi možnost, da so jo pojedli polži ali kakšne druge živali.

Kaj pa vem,notri  je bila na oknu rosa,zemlja pa je bila plesnava,po moje bi mogla zračit.

Drži, morala bi zračiti, ampak zagotovo jim ni zmanjkalo zraka, bolj verjetno je, da jih je napadla plesen, ker je bilo preveč vlažno (glede na to, kar si napisala).

Moram sporočiti, kako se je obnesel moj vrt - 1. leto:

vse poletje in jesen sem imela dovolj različnih solat, od kristalke do endivije, radičevev, motovilca.

Najbolj sem bila zadovoljna s stročjim fižolom, visokim in nizkim, malo manj s kumarami, bučke so obilno cvetele, pridelka pa skorajda ni bilo (nimam pojma, kaj je bilo narobe ). Paradižnik mi je začel črneti sredi avgusta, do takrat pa smo si ga obilno privoščili. Korenje in čebula: samo za silo, peteršilja ogromno, tudi zelene.

Zelo dobro so mi uspele vse začimbnice in dišavnice :meta, bazilika, šetraj, drobnjak, pehtran, pelin, žajbelj.

Aja, še cime di rapa ( a obstaja slovensko ime  ), za katerega sem mislila, da je brokoli, tega imam še zdaj na vrtu in je prav fajn za zelenjavne juhe. Poleg tega zdaj, v tem času pobiram na vrtu še endivijo, razne radiče, motovilec, zeleno, peteršilj in blitvo.

Meni se zdi, da sem, glede na neizkušenost, kar dobro vrtnarila in sem kar malo ponosna sama nase.

Oh, sem pa res ena .

Pozabila napisati tisto,  zaradi česar sem pravzaprav začela pisati zgornji post: vsem, ki ste mi prijazno svetovali ob moji nevednosti, se iskreno zahvaljujem.

Ja,to je bilo rimljanka,pa še voluhar je vse zrahlal,da ja nebi kakšna solatka več ven pršla

Čestitam, rosie, kaj ni res, da je vrt neizčrpen vir veselja? Letos je bil moj bolj kot ne samooskrbni, mogoče se je tudi zato zgodilo podobno kot pri tebi, da so bučke sicer cvetele, potem so se pa kar nekam zgubile vase. Ne vem zakaj, mogoče kakšna bolezen, suša je sicer bila, ampak saj je vsako leto in očitno ni motila paradižnika, paprike in melancan. No ja, od cuket se mi zdijo cvetovi najbolj okusni in letos smo si jih do sitega privoščili.  

Zadnja dva melancana sem pobrala včeraj, pa sem ju tudi hitro vrgla stran ker sta bila grenka, očitno sem ju predolgo pustila zoreti. Danes sem pobrala še nekaj predzadnjih paradižnikov in zadnje paprike. Blitva, ki sem jo posejala kar tako, iz ene vrečke semen iz kdo ve katerega leta pa še veselo uspeva. Peteršilj in koriander se tudi veselo bohotita drug ob drugem in malo drug med drugim. Posledično imajo moje jedi včasih nepričakovano aromo, drugo leto ju bom sejala vsakega na svoj konec njive. Absolutna zvezda mojega pridelka je pa paprika v loncu. Spomladi mi je sadiko skupaj z lepim kosom divjačine prijazno podaril član naše skupnosti, posadila sem jo v velik keramični lonec in že od poletja trgam in z grmička okusne sladke paprike.

Opažam pa prav neverjeten vpliv mikrolokacije. Moja njiva (pri nas je vsaka obdelana površina njiva, ne glede na velikost. Moja meri manj kot 40 kvadratov) se nahaja kakšnih pet, največ deset metrov nižje od hiše. Pred hišo imam seveda nasajeno baziliko, malo pomidorov, peteršilj, majaron, timijan itd. za prvo pomoč. Vse to je že kakšen teden če že ne ovelo, vsaj izgubilo voljo in barvo. Enako rastje pa samo nekaj metrov nižje še veselo uspeva. Celo osovražena aktinidija ima pet metrov niže še enkrat večje plodove kot njena zgornja soseda. Morje očitno greje in hladi, zdaj mi je končno jasno zakaj se redim - preblizu morja živim.

nola, a veš, da mi je vrtnarjenje veliko dalo v vseh pogledih:

niti enkrat od zgodnje pomladi nisem bila na tržnici v Lj., kar je bila prej redna praksa 1x do 2x na teden.

Konjski gnoj sem dobila v zamenjavo za nekaj pomoči sosedu, semena sicer stanejo, ampak 2x na teden na tržnici sem zapravila bistveno več.

Čeprav je moj vrt v resnici majčken vrtiček, (cca 25m2)sem na njem pridelala čisto vse, kar potrebujemo.

Dela sploh ni bilo veliko na tako majhnem koščku zemlje, zraven mene je pa užival in mi pomagal celo poletje 7-letni vnuk, včasih še 3-letna vnukinja.

Naslednje leto bom poskusila s paradižniki, ups pomidori v loncih. Sem jih videla letos pri prijateljici, ki jih je posadila kar na zunanji strani kozolca, oporo privezala visoko pod streho, in rastline so splezale čisto do vrha in dale obilo paradižnikov.

Lp,