Ali se spomnite kako je bilo prvič?

Madonca, 1043 jih že mam, pa saj to ni res! Keri pa je bil prvi, ne bi več vedla, verjetno kaki stari vic. tumpika

Tumpika, tole: http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=5634 Atina

hvala! Kak pa prideš do tega? Morš bit naročnik pluseka? tumpika

V iskanje po forumih sem napisala "tumpika", kliknila "vsa sporočila", išči, in šla potem na zadnjo stran. Nimam pluska. Atina

anamarija1 je napisal/a:

[jezik]p> Njraje bi se v zemljo pogreznila tako me je bilo sram in še danes me je sram, ko se spomnem, namreč gledala sem le prvo stran

Anamarija, po mojem je v osnovi škoda zemlje za "notri se pogrezati" za karkoli...vključjoč pilote za temeljenje objetkov... Namreč, se mi zdi, da je v tej slovenski kulturi ena manira označevanja, kaznovanja, sramotenja ...tako močno prisotna, da si potem ljudje preveč obremenjujejo s tem, kaj si bodo ostali o njih mislili. A ni to totalno brez veze? Prvič, škoda je energije za to, da bi si razbijali glavo s tem, kaj si ena masa ljudi, ki jih ne poznamo, misli o nas - pa saj za nič ne kandidiramo. Pomembno je to, da se dobro razumemo s tistimi, ki jih poznamo, s katerimi smo dnevno skupaj in katerih mnenje res cenimo. Takih ljudi pa nima nihče več kot deset okoli sebe. In če se s temi desetimi človek kar razume, potem ni vrag, da se ne bo še s kakšnim več, ampak z vsemi se pa nikoli nihče ne bo. Razen Forresta Gumpa - ki pa je, ne pozabimo, fiktiven lik. Drugič, pa kdo pa še kdaj ni česa samorazlagalnega vprašal? Samo tisti, ki ni NIČ vprašal. In je tako bridko živeti in nič vprašati, da je mnogo bolje tudi kaj samorazlgalnega vprašati (je pa res, da ravno ni treba pretiravati s frekvenco samozrazlagalnih vprašanj tipo, "kaj naj naredim preveč mase za pire krompir?"). In občutek, da smo se kdaj osmešili. Pa kaj potem. Pet sekund ko je človek popolni pepček pa res ni nič proti večnosti, v katero se bomo vpisali, a ne? Pa tudi empirično je treba poskusiti, kako to izgledat. Ker potem še vedno živimo. Plus, vsi začetki so težki in je mnogo napak. Ko smo bili otroci, smo se vsega naučili s poskusi in napakami in če smo se prvič, drugič, zmotili, nas ni nič ustavilo, da ne bi poskusili še tretjič. Pa ni noben od nas zaradi tega "padal v zemljo". Ne vem, kje se potem na poti v odraslost pojavi tisto prepričanje, da človek kar vse zna in da mu bo vse šlo b.p. iz prve in brez poskušanja (od risanja likov po stenah do snemanja filmov....) Vendelina jr.

Če živiš po načelu: Motiti se je človeško, ti kar gre...

rimljanka - zasebno mnenje

Vendelina jr., zelo lepo si to napisala.

Ognjič

Uhhhh sem se poslužila Atininega nasveta.. december 2001 mi pokaže prvi vpis. Samo nisem (številčno) tako pridna kot nekatere. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca p.s. evo okroglih 600 v teh letih Sporočilo je spremenil(a) tinca dne 10. nov 2008 11:36:24

Ampak ta tvoja kastrolca smeha mi je pa že v prvih zapisih padla v oči ... Atina

Jernej, kdo pa je bil prvi registriran oziroma prijavljen član Kulslo, razen vas, ki ste stran postavili na noge? Torej tisti, ki je, tako kot mi kasnejši, vpisal vse svoje podatke in kliknil enter, da je postal član Kulianrične Slovenije?

Mamamia

mamamia