Kaj danes delamo?

Danes ckljam mojega sina. Smrka, kašlja in kuha vročino. Kar ne gre nič na boljše. Sama sem že boljše in mož tudi in bi ob prijetnem vremenu že nabirala regrat in mladi čemaž. Ampak vreme se ne da...

Zato bom postorila stvari, ki so zaradi bolezni ostajale, spekla kruh, skuhala kosilo po želji najmlajšega. Še malo brskanja po netu in dan bo minil kot bi trenil.

A ne JJ, kako so na zavodu polni nasvetov in optimizma...Znajdi pa se sam....

Učila se bom vmes pa seveda brskala po netu. To je to. Aja pa vmes bom jedla pa pila pa psa mal pelala

Danes imam dopust,je treba porabit lanskega,pa malo pospravljam, kuham,bo treba tudi kaj zašit in zlikat,potem pa po vnuke v vrtec.

Zunaj sneži kot zmešano,tako,da regrada in čemaža pri nas še dooolgo ne bomo nabirali

K sreči sem šla zjutraj tečt, ko še ni tako deževalo kot sedaj. Sicer se pa učim, brskam med recepti, kaj naj skuham za kosilo (oz. sedaj je odločitev že padla :)), nato pa nazaj v učenje in še par drobnih opravkov...

Žal me je doletel tisti čas, ki ga bi marsikdo najraje izbrisal iz svojih dni. V sredo je, zelo nepričakovano zaspala moja mami. Še zgodaj zjutraj sva govorili, zvečer pa je ni bilo več. Hvalabogu je odšla v kraj brez bolečine in trpljenja. In vem, da jo bodo sedaj čuvali angeli.

No tako že nekaj dni urejamo, vse stvari povezane z pogrebnimi stvarmi.

Da se malo raztresem in odmislim vse skupaj, sem morala pogledati tudi tu, kaj se kaj dogaja.

Drugače pa vse po starem, še vedno v iskanju službe, čeprav že nekaj dni neaktivno.

Želim vam lepe in upam, da tudi sončne dni.

Moje sožalje, kriznana.

Pri meni je danes "just another day". Uživam ...

Kriznana, moje sožalje

Upam, da še dolgo ne bom občutila te bolečine ob izgubi staršev, čeprav je ati že nekaj časa zelo slab, ampak saj bo, je treba pozitivno razmišljat. Pa sploh si ne upam pomislit na to, da enkrat ne bo več naše drage mami. Ampak pravijo, da je smrt del življenja in vsi gremo po tej poti. Samo kaj ko je to lažje napisat in prebrat, doživet pa zelo hudo.

Kriznana, iskreno sožalje. Saj ni besed, ko si že sama na dnu in te doleti še takšna žalost. Želim ti veliko moči in upanja za prihodnost. Vem, da bo žalost še dolgo časa v tvojem srcu, vendar poskusi zbrati energijo, da boš sčasoma naredila tudi kaj zase. Ostala bo velika praznina, ki bo huda, zato drži se.  Veš, le čas bo ozdravil rane...Mi pa smo tudi tu, da ti prisluhnemo ...

Meni je tudi nepričakovano umrl oče pri  60 ih.Bilo je zelo hudo. Vendar sem vso energijo takrat vložila v delo, da sem preživela bolečino. Je pa trajalo dve leti, da sem lažje zadihala in nehala jokat ob vsaki misli nanj. K sreči imam še mamo, mojo zlato mami in se ne predstavljam, da bi kar odšla. Vsaj še ne zdaj....Dedkov in babic pa že dolgo nimam več.

Midva z sinom sva bila na urgenci, kuhava vročino, dobila sva zdravila, se crkljava.....mož pa je danes skuhal kosilo......Pojedla sva zelo malo, ampak sladkemu pa se ne moreva upreti...

A kar oba sta zbolela?