Anamarija1, ne vidim, kako bi lahko iz mojega prispevka na prvi strani tega topica, jaz prišla do zaključka, da si ti razvjena?
Preberi še enkrat.
Moj zapis je šel predvsem v to smer, da bi morali imeti pri nas takšen vrednostni sistem, ki bi po kolektivih razporejal ljudi tako, da bi tisti, z daljšo delovno dobo bolj usmerjevalno in svetovalno delali, skratka take stvari, kjer je treba imeti modrost in izkušnje, mlajši rod bi pa imel take zadolžitve, kjer je treba več energije.
Ampak tu sta ključni besedi "vrednostni sistem". To, da človek ceni modrost starejših in ga veseli energija mlajših, spada v eno bazično omiko. Zdaj pa se lahko čisto vsak vpraša, kako sam tozadevno stoji, oziroma, koliko je taka omika doma v njegovem okolju. Ker ta omika je osnova za tisto, čemur pravimo medgeneracijska solidarnost.
In, kot je na prejšnji strani omenila Cila, veliko je takih, ki bi za 4 ure z veseljem delali tudi z malo več svečkami na tortah, ne bi pa tega počeli 8 ur na dan.
Bi pa ob tem rada povedala povzela misel ene zelo živahne upokojenke, ki še ves čas nekaj počne honorarno in se ji sploh dogaja (ampak njej se je vedno). Pravi, da taka voljo, kot jo ima človek v času aktivnega delovanja, se potem nadaljuje tudi v času upokojitve. Izjema je samo, če nastopijo zdravstvene težave, ki zmanjšajo kvaliteto življenja upokojecev. Ampak je rekla gospa, da naj nekdo, ki z gnusom in muko hodi v službo, nikar ne misli, da bo potem, ko ne bo več hodil v službo, kaj bistveno boljše. Da ta gnus ostane v človeku tudi potem, ko bi moral službeni gnus izginiti.
Zdaj, jaz samo prodajam točno to, kar sem dobila. Od živahne 79 let stare gospe. Ki je rekla, da se itak staraš do 70 leta, potem se pa ta proces ustavi...

Ampak si mislim, da ona že ve kaj govori.
Vendelina jr.