Končno!

Tako bi lahko rekli ob novici, da so aretirali Radovana Karađića. Obtoženca haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije. Političnega vodjo bosanskih Srbov, ki se je od 1995, ko je bilo v BiH konec vojne, skrival in se ga "bojda" dolgo časa "ni dalo najti". Po navedbi tožilstva tega sodišča je odgovoren za pokol v Srebernici (to je tisti z ogromno čupo, ki na posnetkih, ki jih vedno gledamo na začetku julija, razlaga ženskam iz Srebrenice, da bodo oni zdaj skrbeli za njih in da naj se kar na avtobuse usedejo, da jih bodo odpeljali....), pa še za marsikaj.

Sama sem bila v Srebernici in na pokopališču Potočari pred štirimi leti. Najmočnejša emocionalna izkušnja do sedaj (morda sem bila za obisk Oswiecziena pred dvajsetimi leti premlada).

O njegovi kazenski krivdi in odgovornosti se bodo izrekali v Haagu. Jaz se tozadevno ne bom.

Ampak, kot pravi moj frend odvetnik "kogar povabijo v Haag, mora tja tudi oditi" - gre za pravila. Če se je mednarodna skupnost odločila, da bo vojne zločine na naših prostorih procesuirala v Haagu, potem se to počne tam. Pa tudi, če to blazno dolgo časa traja in vesti izginjajo iz prvih stranih. Pa tudi, če je vmes že osnovna volja minila in so se ljudje malo umirli. Pa tudi, če bi kakšen dnevni kompromis in pometanje stvari pod preprogo funkcironiral bolj po komot. Ker dokler se lahko samo eden malo izmuzne roki pravice (in tule govorimo o vojnih zločinih, to je nekaj kar itak spada v kategorijo najhujšega grozodejstva), bo ta zmuzljivec dobival podporo. In rasle bodo zamere. In se bodo razvijale in čez kaki dve generaciji se lahko ljudstva spet malo vojskujejo in nadaljujejo točno tam, kjer so pred dvema generacijama nehale. In zaradi tega je treba biti hvaležen gospe del Ponte. Ona je pogojevala pristopanje balkanskih držav k fondom EU s sodelovanjem s haaškim tožilstvom. In je to počela tudi po tem, ko bi marsikdo želel, da tega ne bi več počela. Me naj nekaj štrafne, ampak si mislim, da če bi bil na mestu nekdanje tožilke dolga leta moški kolega, bi slednji že zdavnaj odnehal (in danes bi se Karađić še vedno vozil z avtobusom i nikome ništa). Ona pa ni. In s svojo vztrajnostjo, ki je marsikoga že motila, je pošiljala sporočilo, da se pač nihče ne bo mogel izogniti obisku Haaga, če ga bodo tja "povabili". In ostalemu svetu pošiljala sporočilo, da se grozodejstva vendarle kaznujejo in to tako, kot je treba in ne z novimi maščevanji.

Skratka, da vendarle obstaja en red. Čeprav je treba včasih malo počakati na učinke.

Tudi je aretacija Karađića dober znak za Srbijo. Še en korak (najti morajo še Mladić) iz skoraj tri desetletja ne-normalnih razmer in večne želje "živeti k"o sav normalan svet".

In dober znak za vse nas, ki imamo radi te prostore in ki nismo imeli nikoli težav ne s svojim slovenstvom ne s svojim slovanstvom.

Vendelina jr.

22. jul 2008 9:03

Vendelina , kapo dol !! Prav vsaka beseda je resnična, (kakor ponavadi vse tvoje). Res zadnji čas , da so ujeli Bin Ladna Evrope. Mogoče sem preokrutna, vendar jaz z ljudmi, ki so pobili toliko in toliko ljudi v Srebrenici, pa še kje, ne bi ravnala tako. Jaz bi bolj po hitrem postopku. ursa40

22. jul 2008 9:16

Jaz mu pa želim še dooooolgo življenje in prestajanje kazni v npr. Sarajevu, ne pa v "hotelu od zapora" na Nizozemskem.

Ja, pa bi mu tudi privoščila, da vsaj en dan paznike zamenjajo Srebreniške ženske...

Ognjič

22. jul 2008 9:21

Ognjič

Titta

22. jul 2008 9:37

Meni je zal samo, da je Slobo umrl (oziroma da je bil umrt, kot je rekel Milos Mikeln v svoji odlicni knjigi Adolfa Hitlerja tretja svetovna vojna ali Kratki kurz vladanja za začetnike), se preden je lahko povedal kaj vec o svojem prijateljskem sodelovanju z zahodno politiko. Isto velja tudi za Saddama Husseina. lp, proxima

22. jul 2008 10:28

Ja, kot vedno napisano tako, kot bi človek želel znati napisati, pa ne zna. In resnično. In ja proxima... večina evropskih velemož ima zagotovo figo v žepu in kravje kupčije s srbskimi veljaki, zato je tako zelo pripravno, da so ti zločinci v glavnem v letih in zaradi ubitačne srbske hrane ( da ostanemo pri kulinariki) tudi slabega zdravja. Zemlja zakrije vse grehe, samo ljudje imajo dolg spomin, in na Balkanu je redko kdaj bil več kot nekaj desetletij skupaj mir (jožabrozjebilpačsvojesortefrajer press). Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

22. jul 2008 11:10

Punčike, ste melem za mojo dušo, ko vidim, da je vas je tudi na kulinariki toliko, ki enako mislite kot jaz Vsem skupaj lep pozdrav! Nena Nena-morje

22. jul 2008 11:31

Ko sem sinoči slišala novico, sem tudi jaz rekla : Končno. Res je, brez dolgih let truda Carle Ponte se ta zgodba verjetno ne bi končala na ta način. Upam, da je svojcem Srebreniških in vseh ostalih Karadžićevih žrtev ta aretacija prinesla vsaj en kanček upanja, da bodo zločinci odgovarjali za svoja dejanja. Na žalost pravica prihaja pozno, prepočasi. Zdaj čakamo še aretacijo Mladića. mamaF - Mojca

22. jul 2008 11:39

Ponoči sem gledala eno nadaljevanko na HRT 1. Se mi zdi, da so jo vsakih 15 minut prekinjali zaradi "izvanrednih vijesti", tam sem tudi zvedela to novico. Med drugim so kazali tudi ljudi, ki so bili ob tisti uri (bilo je okoli 2h zjutraj) na ulici, rajali so, peli, vriskali (sem imela občutek, kot da so v nogometu kje zmagali), glavni vzklik je bil "konačno", in pa da pravica zmeraj najde krivce. Kazali so pa tiste posnetke, ki smo jih že stokrat videli, kako Karadžić pregleduje neke čete in z odobravanjem kima ... No, bomo videli, kaj bo zdaj prinesel čas ... Atina

22. jul 2008 11:43

Kako že gre tisti rek? Če dovolj dolgo sediš ob reki, bodo po njej slej ko prej priplavala trupla tvojih sovražnikov. Po slovensko bi temu rekli, da je potrpežljivost božja mast.

Zakaj se ni zgodilo prej, vedo zahodno evropski in ameriški voditelji. Saj vemo, da je politika pretežno ena opolzka, spolzka, zdrizasta in pokvarjena reč.

 

Vendy, jaz sem bila v Auschwitzu in bi tja peljala vse srednješolce, da vidijo na lastne oči, kaj zmore človek človeku.

 

Pa ni treba tako daleč. Ko prebereš knjigo Slavenke Drakulić Kot da me ni, o dekletu iz Sarajeva, ki je dalo skozi pekel ženskih taborišč, je to tak čustveni naboj, da jaz dva meseca po tem nisem zmogla brati nobene knjige. In je jasno, zakaj dekle v knjigi nastopa brez imena....Kot da je ni. Pretresljivo in grozljivo, tako blizu nas.

 

Mamamia

mamamia

22. jul 2008 12:15

Nikoli ne bom pozabila članka, ki je bil objavljen v enem našem dnevniku takoj po končani vojni v Sloveniji. O tem kako se bodo nadaljevala vojna na Hrvaškem, BiH, Kosovu, državljanska vojna v Srbiji ...  Kako dolgo bodo trajale te vojne, koliko bo žrtev (edino tu so se "zmotili", napovedali so še bistveno več civilnih žrtev), kolikšna bo materialna škoda, koliko orožja bo porabljenega... Grozljivo.

In vse se je tudi res odvijalo po scenariju iz tistega članka.  Bil pa je to scenarij am. obv. agencije.

Vse to so ogabne predstave. Scenariji napisani, vloge razdeljene.  Žrtve pa povsem nedolžni ljudje, ki še dan prej niso vedeli, da v teh predstavah nastopajo.

Mamamia, videla sem dokumentarec o teh ženah pred nekaj leti. O njihovi borbi, da je to sploh prišlo pred haško sodišče. Me je pretreslo in še zdaj ko to pišem, me spreletava srh.

 

 

barbara9