Končno!

Tako bi lahko rekli ob novici, da so aretirali Radovana Karađića. Obtoženca haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije. Političnega vodjo bosanskih Srbov, ki se je od 1995, ko je bilo v BiH konec vojne, skrival in se ga "bojda" dolgo časa "ni dalo najti". Po navedbi tožilstva tega sodišča je odgovoren za pokol v Srebernici (to je tisti z ogromno čupo, ki na posnetkih, ki jih vedno gledamo na začetku julija, razlaga ženskam iz Srebrenice, da bodo oni zdaj skrbeli za njih in da naj se kar na avtobuse usedejo, da jih bodo odpeljali....), pa še za marsikaj.

Sama sem bila v Srebernici in na pokopališču Potočari pred štirimi leti. Najmočnejša emocionalna izkušnja do sedaj (morda sem bila za obisk Oswiecziena pred dvajsetimi leti premlada).

O njegovi kazenski krivdi in odgovornosti se bodo izrekali v Haagu. Jaz se tozadevno ne bom.

Ampak, kot pravi moj frend odvetnik "kogar povabijo v Haag, mora tja tudi oditi" - gre za pravila. Če se je mednarodna skupnost odločila, da bo vojne zločine na naših prostorih procesuirala v Haagu, potem se to počne tam. Pa tudi, če to blazno dolgo časa traja in vesti izginjajo iz prvih stranih. Pa tudi, če je vmes že osnovna volja minila in so se ljudje malo umirli. Pa tudi, če bi kakšen dnevni kompromis in pometanje stvari pod preprogo funkcironiral bolj po komot. Ker dokler se lahko samo eden malo izmuzne roki pravice (in tule govorimo o vojnih zločinih, to je nekaj kar itak spada v kategorijo najhujšega grozodejstva), bo ta zmuzljivec dobival podporo. In rasle bodo zamere. In se bodo razvijale in čez kaki dve generaciji se lahko ljudstva spet malo vojskujejo in nadaljujejo točno tam, kjer so pred dvema generacijama nehale. In zaradi tega je treba biti hvaležen gospe del Ponte. Ona je pogojevala pristopanje balkanskih držav k fondom EU s sodelovanjem s haaškim tožilstvom. In je to počela tudi po tem, ko bi marsikdo želel, da tega ne bi več počela. Me naj nekaj štrafne, ampak si mislim, da če bi bil na mestu nekdanje tožilke dolga leta moški kolega, bi slednji že zdavnaj odnehal (in danes bi se Karađić še vedno vozil z avtobusom i nikome ništa). Ona pa ni. In s svojo vztrajnostjo, ki je marsikoga že motila, je pošiljala sporočilo, da se pač nihče ne bo mogel izogniti obisku Haaga, če ga bodo tja "povabili". In ostalemu svetu pošiljala sporočilo, da se grozodejstva vendarle kaznujejo in to tako, kot je treba in ne z novimi maščevanji.

Skratka, da vendarle obstaja en red. Čeprav je treba včasih malo počakati na učinke.

Tudi je aretacija Karađića dober znak za Srbijo. Še en korak (najti morajo še Mladić) iz skoraj tri desetletja ne-normalnih razmer in večne želje "živeti k"o sav normalan svet".

In dober znak za vse nas, ki imamo radi te prostore in ki nismo imeli nikoli težav ne s svojim slovenstvom ne s svojim slovanstvom.

Vendelina jr.