Prosim,bi lahko poklicali odgovornega?

Upam, darling, da so v tisti silni obmejni gostilni tudi avstrijskim gostom servirali večkrat recikliran riž - ker, če so pa še diskriminirali, potem naj jih pa res nekaj gleda! Ampak, ko malo razmišljam o zadevi....Nekako se mi zdi, da v gostinskih obratih, kjer so na vratih pokazali eno veselje, da smo prišli, ma kaj, kazali znake kot da so samo na nas čakali celo življenje - tam se tudi taki spodrsljaji kot so gobice na pizzi, hecen riž, nekaj, kar se je ponesreči razlilo - da tam se take stvari nekako brez muke rešujejo. Z nasmehom in prijaznostjo gre lažje. Se spomnim eno leto smo v nekem letovišču pili kavo pri eni ženski, ki je bila nazarensko prijazna, kofe pa ni bil nič prida - pa smo se vseeno vračali tja. Ali pa recimo ene bolj kot ne špelunke v Barceloni - kjer se v vrsti čaka na pločniku, da prideš noter - kjer ti natakar daje znake, da je čakal samo tebe in za piko na i te pozdravi še kuhar (A, Slovenci ste, bravo, vi ste se odcepili, nam Kataloncem to ni uspelo, gledam rokomet, a ste vsi Slovenci takoooo visoki - kuhar je metar i žilet....) - čeprav, če dobro premislim, tisto špelunko bi morala sanitarna zapreti... Ali pa kultna firenška Flaconeria, ki nepretrgoma obratuje od 17. stoletja naprej....in ima mebl po mojem še iz začetnih let - tam kuhar prepeva, medtem ko dela in to slišijo gostje. Pa natakarji tudi delujejo tako, kot da opravljajo sanjski poklic na svetu.... Pri nas pa je neredko tako - se pa izboljšuje - da ko vstopiš v jedilnico, je že drama. Natakarica ali natakar z bolečim izrazom prišepata do mize. Gost začne razmišljati, kako je grozno, da sam sedi, medtem ko strežno osebje stoji in ali naj se opraviči natakarici za krčne žile in natakarju za platfus ali pa bi bilo bolje, če bi bil kar tiho. To, da natakar NE prinese jedilnih listov - ker bi bilo treba zaviti do tiste mize pri steni in je ravnokar tam pospravljal, pa ne bi še enkrat - tega raje ne bi omenili. Gost raje posluša, kaj mu natakar razlaga, da danes je na jedilniku. Pri tem ima natakar faco šolarja, ki se ni naučil gradiva in ga je učiteljica kljub temu postavila pred tablo, zdaj pa iz petnih žil vleče informacije za dvojko..... Gost raje ne bi več vprašal. kako z vini stojijo, ker to bo šele kriza...ker, zakaj za vraga bi se tukaj mučili z vinsko karto, ko ti pa strežno in ostalo osebje nemo sporoča, da jih bolj kot to, kako boš ti pojedel, zanima to, če je njihov delodajalec ta mesec vplačal vse prispevke za socialo, da ne bo spet tako, kot prejšnji mesec, ko so v otroškem dispanzerju povedali, da je "zdravstvena kartica prazna"...... Meni se v gostinskem obratu ne da s temi dramami ukvarjati oziroma ne želim tam o tem razmišljati. Raje grem tja, kjer so me veseli. In nekaj takih punktov je. Če pa gostilne ne poznam, pogledam, koliko avtomobilov je parkiranih in koliko je tam italijanskih gostov. Ker tam, kjer jedo Italijani, tam težko mimo udariš. Tja, ker se pa zbirajo gostje iz Avstrije, Nemčije, tja pa raje ne zavijem. Avstrijci in Nemci so čisto okej, ampak njihova kulinarika meni ne potegne.... Se pa strinjam z vanjo v točki, ko govori o pohvali kuharju. Pri nas so kuharji totalno anonimni in le nekaj jih je znanih do točke, da veš, tale je pa glavni kuhar, tale oblikuje jedilnik, tale tako kombinira. Kar je v bistvu znak, da imamo v gostinskih manirah na teh prostorih še veliko rezerve. Vse zasluge dobijo natakarji, pa tudi vse graje letijo na natakarje. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 29. maj 2008 10:21:21

Vendelina jr. je napisal/a:

Upam, darling, da so v tisti silni obmejni gostilni tudi avstrijskim gostom servirali večkrat recikliran riž - ker, če so pa še diskriminirali, potem naj jih pa res nekaj gleda! Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 29. maj 2008 10:21:21

Bodi sigurna, da so jim. Oni tega tako ali tako ne opazijo. Glavno je, da je dosti na krožniku in, da je poceni. K

Tud jaz sem že jedla tam, kjer jedo Avstrijci. Prvič je bilo dobro. Drugič pa, jah ni bilo. Stvar je v tem, da sem naročila ( se ne spolnem točno, nekaj zelenjavnega, pa rečmo) zelenjavne kaneleone, dobila sem pa dunajca - v glavnem nekaj čisto mimo. Takrat fant, zdaj bivši, me je samo poteptov, češ naj bom tiho in naj to jem, kar sem dobila. Pa sem jo vseeno poklicala, potem se je pa opravičevala in mi tisto potišala, ker imajo toliko dela, da ne morjo moje želene jedi še enkrat delat. Verjetno si je sama pri sebi mislila mula kaj boš ti tle men, takrat sem jih mela ene 20 in verjetno tudi to, da ima bolj pomembne goste- Avstrijčke in se jim je šla nazaj lizat. Potem sem tisto jedla, tud bivši me je prov grdo gledal.

Sem pa še zdej huda. Če bi  bla pametna, bi vstala pa šla ven. Zdej mi mesa tko ne poturi noben hudič!

 

 

katti

Jaz pa imam tako srečo, da kamorkoli grem, najdem vedno kakšen nenaročen dodatek( beri las, muha....), medtem ko moiji zapustijo restavracijo s polnimi trebuščki.

Tudi meni je sicer nerodno povedati, če je s hrano kaj narobe. Nedolgo od tega me je soprog povabil na kosilo v neko nobel restavracijo, baje izvrstno kuhajo. Naročila sem si telečjo pečenko s praženim krompirjem (izredno rada jem telečjo ali svinjsko pečenko, ker jo doma naredim zelo poredko). Že po vonju mi nekaj ni štimalo, nato sem si narezala košček, enkrat prežvečila, pa vse pustila.

Očitno je bil natakar v moji bližini in zasledil mojemu početju, vljudno me vpršal kaj je narobe, vljudno sem mu odgovorila, da je pečenka neužitna, ker zgleda, da so nekje pozabili na meso( staro najmanj 4 dni).

Se mi je opravičil in ponudil drugo jed, ki je nisem sprejela zaradi slabosti. Računal pa ni.

Želela sem povedati, da se take neprijetnosti lahko zgodijo tudi takim dobrim, znanim restavracijam kot je bila ta.

Anamarija

Loni, pa sta ziher s prijateljico dolgo čakali na kavo, ali je natakar častil, da bi vaju še kdaj videl Irena

NA Štajerskem imamo kar nekaj primerov, ko naši vrli gostinci kljub precejšnjemu obisku avstrijskih gostov ohranjanjo dostjno kakovost jedi, pač k njim hodijo jodlarji, ki na hrano nekaj dajo. K tistim našim, ki bi se prodali tujim gostom in se jim samo klanjajo, pa seveda ni več za hodit, sploh ko ugotoviš, kaj vse se ti lahko zgodi.

 

Pač izbiramo in dokler lahko to počnemo, bomo hodili tja, jer bomo zadovoljni.

Tisti riž je bil pa res ogaben.

 

Mamamia

mamamia

Piškotek, čakali sva isto časa kot običajno. Zato pa sva se pa čutili še bolj počaščeni.

Loni Makaroni

Pa valda, Loni, da vama je natakar plačal kofe....mislim, kakšna lady pa bi bila, če se vsake toliko časa kakšen natakar ne bi malo bolj potrudil.... Saj na kofe hodimo zaradi komunikacije, ne toliko zaradi kofeta in tisti natakarski vložek v stalnega gosta - to so oni že zdavnaj notri prinesli - malo hofiranja pa tudi paše, a ne? Vendelina jr.

Vendy, pa sva res z Loni stalni gostji tam... He, he... Ampak tako prijaznega natakarja pa težko srečaš...

(važno, da se nama z Loni kaj dogaja!!!)

 

lidka

Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 29. maj 2008 13:50:42

Hej, punce. En fajn satirični članek bi potegnili kot povzetek opisanih dogodivščin. To, da je ponižnost tudi v teh primerih lastnost Slovencev, pa po moje kar drži. Sploh tistih, ki se bolj doma držijo. Mene pa zanima, kako smo jedci pravzaprav zaščiteni v takih sitaucijah. Kaj so pravice in kaj pričakovanja? Ali si dolžan plačati pokvarjen zrezek? Nekaj nenaročenega po moje ne bo nihče plačeval (će ti prinesejo drugo jed kot si jo naročil) in ni treba čakati na to, kako se bo odločil natakar ali lastnik. Kaj pa kadar pod določenim, (mednarodno) uveljavljenim imenom dobite drugačno kot jo pričakujete? Npr. špageti po milansko, rižota po milansko? Ali boste povsod dobili s paradižnikom? Pa če ugotovite, da tatarski ni iz pljučne.. . Je to to kar ste naročili? Vem, da sem se v takih situacijah že znašla, a žal mi je ušlo z glave... In potem: ja mi pa to tako delamo... alibaba