Strupi v kozmetiki - vredno prebrati!

Nena-morje  

član od: 21.12.2005

sporočila: 1110

tema odprta - 20. apr 2008 20:23 | ogledi: 10.032 | odgovori: 44

Kaj je za nekatere firme »naravno« in kaj je v resnici??!!

Najbolj¹e kozmetiène firme:

Bodite pozorni na BDIH certifikat!

Nekaj znamk, ki jim je mar za zdravje potro¹nikov, obstaja,

preberite....

Vem, da ste ze dosti slisali o naravni kozmetiki in kako je lahko kozmetika

skodljiva, a spodaj lahko preberete se malo vec o tem in na kaj morate

paziti.

pretresljiv èlanek o ¹kodljivosti kozmetike. Govori o kozmetiki, kako se

zastrupljamo z njo. Na kratko povedano, govori o tem, da je veèina kozmetike

ala Loreal, Garnier, Revlon, Estee Lauder, Proctor& Gamble ... nevarna

zdravju. Niti petina kemikalij v kozmetiki namreè ni testirana v neodvisnih

ustanovah, proizvajalci vztrajajo, da tak¹no testiranje ni nujno. Kljub

pro¹njam nevladnih organizacij, naj se prostovoljno odpovejo uporabi snovi,

za katere vemo, da povzroèajo raka, veliki kozmetièni koncerni tega noèejo

storiti. Mno¾ièna obèila ¾ivijo samo od kapitala multinacionalk, zato se jim

ne ¾elijo zameriti, potro¹niku pa tako niti na misel ne pride, da bi se

moral v opisano problematiko poglobiti.

Avtorica pravi ¹e, da se ljudje vedno bolj zavedajo zdrave prehrane, vendar

bi morali biti pri kozmetiki celo bolj previdni, saj je za varnost hrane

poskrbljeno (zakonsko) veliko bolj kot za varnost kozmetike, ki pa kot vemo

se vsrkava v telo, kri ... In ¹e najbolj ¹kodljive sestavine v kozmetiki.

ftalati (skriti pod parfum, fragrances), parabeni, policikliène mo¹usne

spojine, derivati PEG, fluor...

- Ste vedeli, da je za kozmetiko dovolj 1% naravnih sestavin in se zato

formalno lahko razglasi za naravno?

- da se vsako leto za "naravno" deklarirano kozmetiko porabi 100.000 ton

kemikalij? Koliko gre ¹ele v tisto, ki nima oznake, da je naravna. Torej

nima niti enega potrebnega procenta naravnih sestavin.

- da se dejansko 60% kemije vsrka v kozo iz kozmetike (ja, obstajajo

dokazane raziskave)

- da lahko ¾enske v povpreèju v enem letu absorbirajo tudi 2kg kemikalij iz

svoje kozmetike? Sploh tiste, ki redno in na veliko uporabljajo losijone za

telo (gelov za tu¹iranje, ¹amponov, krem, pudrov...)

Nekateri proizvajalci uporabljajo zelo zanimive razlage: >>Ponujamo izdelke,

ki so naravni toliko, kolikor je v dana¹njem èasu mogoèe<<. Pisati pa bi

moralo: >>Ponujamo izdelke, ki so naravni toliko, da je to ¹e vedno

dobièkonosno.<<

Danes veè kot 50 blagovnih znamk ponuja 100% naravne izdelke in s tem

dokazuje, da se to ¹e kako da. Le apetite po dobièkih je treba zmanj¹ati.

BDIH je certifikat za naravno kozmetiko , ki mora izpolnjevati naslednje

kriterije:

- uporaba naravnih rastlinskih surovin, prete¾no iz certificirane ekolo¹ke

pridelave ali kontroliranega nabiranja divje rastoèih rastlin

- testiranje na ¾ivalih ni dovoljeno

- surovine, ki so na trgu od leta 1998, se lahko uporabljajo le, èe niso

testirane na ¾ivalih

- uporaba anorganskih soli ali mineralnih surovin je naèeloma prepovedana,

razen specificiranih izjem

- uporaba ekstrahiranih naravnih surovin skozi procese hidrolize,

hidrogenizacije, esterifikacije, transesterifikacije je strogo regulirana

- prepovedana je uporaba sintetiziranih barvil, di¹av, etoksiliziranih

surovin, silikonov, parafina in drugih naftnih derivatov

- za zagotavljanje varnosti izdelkov je dovoljena uporaba naravnih

konzervansov ter omejena kolièina naravnim identiènih konzervansov, kot so:

benzoid acid (benzojska kislina), salicil acid (salicilna kislina), sorbic

acid (sorbinska kislina) in njihove soli ter benzyl alkohol (benzilni

alkohol)

- obsevanje izdelkov ni dovoljeno

- uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena

- proizvodni proces mora biti prijazen do okolja

- embala¾a mora biti iz okolju prijaznih materialov

Certifikat BDIH ima ¾e veè kot 40 blagovnih znamk. Navajamo le tiste, ki jih

lahko najdete v na¹ih trgovinah (po abecednem vrstnem redu): -Avalon

Organics-Bergland-Dr.

Hauschka-Lavere-Lavera-Logona-Primavera-Sante-Maharishi Ayurveda-Martina

Gebhardt-Organic Pharmacy-Urtekram-Weleda

http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/e/producer_n

<http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/e/producer_n>

link do seznama vseh priznanih naravnih blagovnih znamk!

POZOR!!!! nekaj sestavinsko najslab¹ih znamk.

Dark & Lovely, L"Oréal, Clairol, Procter & Gamble, Revlon, Garnier.

Biotherm, L"Occitane, Banana Boat, Coppertone, Nivea, Estée Lauder, Avon

Otro¹ka olja vsebujejo paraffinum liquidum (derivat nafte) in samo izgleda

kot olje!!!! Pribli¾no polovica strupov v telo ne pride skozi usta, ampak

skozi ko¾o. Ko¾o negujemo z nafto, zobe umivamo s pesticidi

Veèini ljudi, ki ¾eli ¾iveti zdravo, ni vseeno, kaj pojedo. Vendar je to le

prvi korak. Pribli¾no polovica strupov v telo ne pride skozi usta, temveè

skozi ko¾o. Razni pesticidi, fungicidi ali insekticidi, ki se jim v solati

sku¹amo izogniti, se namreè skrivajo v kozmetiènih izdelkih in èistilih, ki

jih obièajno uporabljamo, opozarja Sanja Lonèar. Povzetek njenega predavanja

na to temo, s katerim se sicer v celoti ne strinja, je pred kratkim kot

blisk zaokro¾il po spletu.

Deklaracije na kozmetiènih izdelkih s prostim oèesom veèkrat niti ne moremo

prebrati, pa tudi, èe jih, ne razumemo kaj dosti.

"Edino na kozmetiènih izdelkih je dovoljeno, da sestavine niso napisane v

na¹em maternem jeziku, paè pa uporabljajo strokovne izraze. Zato je

verjetnost, da boste razumeli, kaj ste kupili, minimalna."

Pa vendar, na kaj moramo biti pozorni? "Èe se seznam zaène s parafinum

liquidum, vazelinum ali petroleum, je osnova izdelka nafta oziroma naftni

derivat. Proti koncu seznama so pogosto omenjeni konzervansi parabeni, ki

kremam dajejo obstojnost, vse veè nevladnih organizacij in neodvisnih

raziskovalcev pa svari, da pri èloveku lahko povzroèajo hormonske motnje.

Vmes bo na deklaraciji morda z velikimi èrkami napisano PEG. To pomeni, da

izdelek vsebuje snovi, ki moèno pospe¹ujejo vpijanje v ko¾o in na¹e telo

pripravijo do tega, da lahko ¹e nekaj èasa po uporabi skozi ko¾o spusti tudi

razne patogene snovi, ki jih sicer ne bi."

Nafte torej ne priporoèate za nego telesa? "Zagotovo bolj koristi

avtomobilom kot èloveku. (smeh) Ma¹èoba je bila v kozmetiki vedno prisotna,

nafta pa je veliko cenej¹a kot jojobino ali avokadovo olje. Vendar je to

mrtva ma¹èoba, ki ne hrani ko¾e kot naravna olja. V kozmetiki najdete ¹e

veliko nevarnej¹ih snovi, na primer ftalate, za katere vemo, da po¹kodujejo

jetra, vplivajo na zarodek ..... V Nemèiji so bili nekaj èasa ¾e prepovedani,

pod pritiski industrije pa so jih ponovno dovolili. Na deklaracijah so

najpogosteje skriti v besedi parfum, ki pa je poslovna skrivnost, zato

njegove formule ni potrebno napisati. V neodvisnih laboratorijih so

ugotovili, da ftalate, ki podalj¹ujejo obstojnost di¹av, lakov in drugih

spojih, vsebuje 75 odstotkov kozmetiènih izdelkov. Policikliène mo¹usne

spojine, ki so prepovedane, na neodvisnih testih ¹e vedno najdejo tudi v

najbolj znanih blagovnih znamkah."

Koliko denarja se obraèa v kozmetièni industriji?

"Kozmetièno industrijo vsi pustijo pri miru, saj je dolgo veljalo, da ti

izdelki ne morejo prodreti v telo. Zadnjih deset, dvajset let sicer

ugotavljamo, da to ne dr¾i, ampak ta osnovna predpostavka je ¹e vedno v

veljavi, drugaèe bi morala biti zakonodaja popolnoma drugaèna. Èe ko¾a niè

ne vpije, potem se milijardni biznis vrti okrog larifari vzdr¾evanja mrtvih

celic povrhnjice. Èe pa snovi pridejo globlje, do ¾ivih celic, ni veè ovir,

da ne gredo tudi v kri in limfo."

To nevarno igro pa financira potro¹nik .....

"Stro¹ki za reklamo velikih blagovnih znamk se gibljejo med 20 in 30

odstotki, nekateri prenesejo celo do 50 odstotkov. Èe temu dodate ¹e 30 ali

40 odstotkov mar¾e in davke, pomeni, da je dejanska vrednost izdelka do

deset odstotkov cene, ki ste jo plaèali. To se proizvajalcem splaèa le v

primeru, èe uporabljajo poceni sintetiène surovine. Naravni izdelki, pri

katerih je cena proizvodnje bistveno vi¹ja, nikoli ne bodo tako poznani, ker

si ne morejo privo¹èiti ogla¹evanja, niti velikega obsega proizvodnje."

Koliko naravnih izdelkov je mogoèe najti v trgovinah?

"Nekaj odstotkov.©e pred nekaj leti jih pri nas sploh ni bilo mogoèe dobiti,

zdaj pa je na tr¾i¹èu okrog 15 blagovnih znamk, ki imajo certifikat, da so

naravne in dosegajo zelo dobre rezultate na neodvisnih testih."

Najveèja la¾ krem proti celulitu?

"Prva je ¾e ta, da je celulit nekaj nenaravnega, zaradi èesar bi morali biti

sami sebi nev¹eèni. Struktura ¾enske ko¾e je za razliko od mo¹ke taka, da ga

ustvarja. Lastnik nekega kozmetiènega koncerna je dejal: "Preprièaj ¾ensko,

da je grda, in prodal ji bo¹ lahko vse." V reklamah za kreme proti celulitu

nastopajo trinajstletnice, saj ¾e pri petnajstletnicah ne najde¹ veè nog

brez celulita. Nekvalitetna hrana situacijo ¹e poslab¹uje. Ti izdelki

vsebujejo moène diuretike, ki odvajajo vodo iz tkiv. Ker je veèina ljudi

kronièno dehidriranih, lahko pride do velike po¹kodbe celic. Popolnoma

naravna snov, ki èisti toksine iz telesa, je na primer brezovo olje. Ampak

le pod pogojem, da smo dobro hidrirani in ne mislimo, da se bomo enajst

mesecev smetili, potem pa v nekaj dneh vse pospravili.

Kaj pa je v kremah za sonèenje?

"Pri kremah za sonèenje doloèene snovi prodrejo v ko¾o in tam ustvarijo

kemièno reakcijo. Ampak vèasih smo uporabljali kreme s faktorjem 2, 4 ali 6,

danes pa s faktorjem 40. Visoki za¹èitni faktorji so kemièno manj stabilni

in zato nova sredstva vsebujejo tudi veè konzervansov in drugih pomo¾nih

snovi. Veliko bolj inteligentna za¹èita so kreme na osnovi titanium

dioksida, ki na ko¾i naredi za¹èitni sloj, ki deluje kot ogledalo. Vendar se

te kreme ne vpijajo v ko¾o, kar ljudem ni v¹eè. Zato nekateri proizvajalci z

nanotehnologijo razbijejo titanium dioksid na majhne delce, ki se vpijejo v

ko¾o. Vendar so te kreme ko¾i prijazne le, èe ostanejo na povr¹ini."

Omenili ste nanotehnologijo. Kako deluje?

"Uèinki nanotehnologije ¹e niso podrobneje raziskani, èeprav nekateri

svarijo, da gre za veliko nevarnost, podobno kot pri genski tehnologiji.

Okrog 2000 kozmetiènih izdelkov naj bi bilo ¾e proizvedeno s pomoèjo te

tehnologije, vendar ne vemo, katerih. V Sloveniji ni niti ene aparature, ki

bi lahko ugotovila prisotnost nano delcev. Èe je po zakonu dovoljeno, da

uporabite en gram strupa na enoto, je to prej pomenilo deset ali sto

molekul. Zdaj pa z nano tehnologijo iz sto naredijo sto bilijonov molekul,

ki pa ¹e vedno tehtajo le 1 g."

Depilacijske kreme ..."... so posebno poglavje èlove¹ke neumnosti. Zanimivo,

koliko ¾ensk jih uporablja, pa se nikoli ne vpra¹ajo, kak¹na mora biti

kemikalija, ki v treh minutah stopi dlako. Dejansko gre za kemijo, ki

spremeni strukturo dlake, s tem pa moèno spremeni pH ko¾e. Ko¾a ni na¹

okras. Ko¾a je na¹ najveèji obrambni mehanizem, na¹a barikada. Narava je s

pH-jem ko¾e prepreèila, da bi razni patogeni organizmi pri¹li v telo. Mi pa

v imenu lepote ta pH spreminjamo.

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu deodorantov?

"Pri deodorantih so ljudje ¾e postali pozorni, da ne vsebujejo aluminijevih

soli. Bistvo ni v tej ali oni spojini, temveè v principu delovanja. Èe nek

proizvajalec zagotavlja, da se ob uporabi antirespiranta ne bomo spotili 24

ur, je ne glede na to, kako je to dosegel, prepreèil naravno funkcijo ko¾e.

Potenje je naraven naèin uravnavanja telesne temperature in najhitrej¹i

naèin, da se telo znebi strupov. Prej¹njo slu¾bo sem zapustila, ko nas je

direktor neke velike korporacije uèil, kako moramo v Slovencih vzbuditi

obèutek, da jim bo zelo nerodno, èe se spotijo. Raziskava je pokazala, da

nam pred desetimi leti ni bilo preveè nerodno, èe smo se prepotili. Oèitno

je bil marketing uspe¹en, saj nam danes je."

Zobnim pastam nekateri pripisujejo grozljive posledice, celo vpliv na

inteligenèni kvocient.

"Pri zobnih pastah prihaja na dan vse veè svaril o ¹kodljivih stranskih

uèinkih fluora. V knjigi Clean to Death (Èisti do konca) najdete podatek da

lahko ¹tiriletni otrok umre od zastrupitve, èe zau¾ije polovico tube zobne

paste, ki vsebuje 1500 ppm fluora. V zadnjih letih je tudi vse veè

stomatologov, ki svarijo pred fluorom. Sluznica je zagotovo zelo prepustna

in moramo biti pozorni, kaj dajemo v usta. Zagotovo v svojih ustih ne ¾elimo

konzervansov kot so parabeni in pesticidov, kot je triclosan."

Ko poslu¹amo te stvari, se nam v nekem trenutku zazdi, da je vsega preveè...

"Prav to s pridom izkori¹èa kozmetièna industrija, ki pravi, da bi bili ¾e

vsi mrtvi, èe bi bilo vse to res. Te¾ava je v tem, da vsaka stvar prispeva

po malo. Na¹e te¾ave z zdravjem pa so na koncu se¹tevek vseh teh

"nenevarnih" snovi. Amerièani so izraèunali, da povpreèna ¾enska uporablja

devet kozmetiènih izdelkov in tako prihaja v stik z 196 kemikalijami dnevno.

Zobna pasta, milo, ¹ampon, krema, detergent za pomivanje posode ... To je ¾e

pet izdelkov, pa se ¹e na¹minkali nismo."

Èe na deklaraciji namesto zapletenih sestavin preberemo, da izdelek vsebuje

na primer izvleèke kamilice ali mandljevo olje, smo torej na dobri poti .....

"Da, vendar moramo vedeti, da gre pri mnogih izdelkih, ki jih promovirajo

kot naravne, za zavajanje. Zakonodajalec namreè ni definiral, kaj v

kozmetiki pomeni beseda naravno. Za neko milo lahko napi¹ejo, da je naravno,

¾e èe vsebuje nekaj odstotkov naravnih snovi. Zato je najenostavneje, da

i¹èemo izdelke, ki so jih certificirale neodvisne ustanove in nosijo

certifikat BIO, EKO ali BDIH. Informacije o tem lahko najdete tudi na na¹i

spletni strani. Tudi nekatere blagovne znamke, ki svoj image gradijo na tem,

da izdelujejo naravno kozmetiko, imajo v svojem repertoarju le nekaj takih

izdelkov, ko pa kupite njihovo kremo za petdeset evrov, boste v njej na¹li

le malo naravnih sestavin. Prav tako kot v kozmetiki za otroke, ki je vèasih

veljala za bolj blago."

Na spodnji povezavi si lahko ogledate varnost oz. ¹kodljivost va¹e kozmetike. Èe ne najdete va¹ega pripravka (stran je ameri¹ka) vnesite uèinkovine.

Precej ¹okantno!

http://www.cosmeticsdatabase.com/index.php

¹e nekaj drugih zanimivih linkov....

http://www.kontrollierte-naturkosmetik.de/gesamt_en.ht

http://www.organicconsumers.org/articles/article_6163.cfm

http://www.coopamerica.org/pubs/realmoney/articles/cosme

http://www.safecosmetics.org/

http://www.enviroblog.org/

http://www.foodnews.org/

No superca, ¹e tista krema ki jo uporabljam redno L"OCCITANE SHEA BUTTER HAND CREAM je toksièna!

Nena-morje

Neroli  

član od: 25.11.2006

sporočila: 119

20. apr 2008 21:02

Wau... kolk napisanega... Z užitkom prebrala in sem se kar malo zamislila. Rezultat pa točno vem kakšen bo, vsaj pri meni. Glede na to, da smo okoli zdravju škodljivih snovi kar dobro osveščene (sploh, če preberemo takšne članke kot je ta :) ), kako potem ve - ostale porabnice kozmetike, nakupujete "potrebščine" . S tem mislim od mila do parfuma..... Gledate sestavine? Ali pač po načelu "kar vam je všeč" oz. "kar trenutno potrebuješ"? Neroli

Nena-morje  

član od: 21.12.2005

sporočila: 1110

20. apr 2008 21:58

Atina, se strinjam, da je podobna tema že bila, samo da moj post ne napeljuje, da kupujemo izdelke določene firme, ki kozmetiko izdeluje, razen da predlaga, da pazimo, da imajo kozmetični proizvodi BDIH certifikat (ki pa je mednarodno priznan in ga imate ne enem od linkov). Meni je to branje zelo pomagalo, ker nisem kemik in popolnoma nič ne razumem sestavin, ki so napisane na kozmetičnih izdelkih. Prisegam pa na zdrav način življenja, koliko je to sploh mogoče v današnjih časih ... Nena-morje

Atina  

član od: 29.11.2004

sporočila: 3792

21. apr 2008 1:55

Ja, Nena, to je res. Reklame v tem pisanju ni zaslediti. Samo asociacija je bila, ker sem pred par dnevi tisto brala, pa sem prilepila link. Atina

Kyara  

član od: 24.5.2006

sporočila: 2384

21. apr 2008 5:14

Tudi Oriflame ni naravna kozmetika, preberi sestavo, seherezada.

Več o sestavinah krem, losijonov,.....in vsega si lahko preberete na:

www.planet.lepote

 

Nena, lepo si napisala, vendar jaz to že dolgo vem in sem šla celo tako daleč, da sem preštudirala, kaj pomenijo katere sestavine, ki se nahajajo pod INGREDIENTS. Tu najdeš vse, najhujše pa so tiste, ki so napisane do 7 mesta. Tu se najde vse, največ pa je navadne vode, alkohola Denata in seveda razne nafte.

Najbolj pa me stisnejo visoki faktorji za sončenje. Najbolj še ščiti faktor 15, vse ostalo nad to pa je čista kemija, svinjarija in kemija. Bogi otročki, na katere vse to mažejo, kaj bo pa z njimi čez 20, 30 in več let pa ne pomisli nihče.

Ravni lani sem se skregala z eno trgovko v Mulerju, ker mi je trdila, da pač moram kupiti določeno mleko za sončenje, da me bo drugače v Turčiji sonce zažgalo in tako dalje. Po vsej sili me je prepričevala, kaj kao moram kupiti. Pa da za jug obvezno potrbujem vsaj faktor 40, da zaščite A in B ne rabim in je dovolj samo B. Potem pa sem ji vse lepo dol naštepala, pa je postala rdeča v obraz in odšla. Poslala pa mi je šefico, češ da sem nemogoča stranka, ki se dela, da vse ve. Šefica pa poklicna kao kozmetičarka, ni nič težila, lepo sva se pogovorili, kupila pa sem samo kremo za obraz, naravno seveda, ker za sončenje kupujem turško naravno olje z faktorjem 8 in UVA in UVB zaščito. Imajo pa fantastično, moj beli možek še nikoli ni postal rdeč, kaj šele da bi ga sonce zažgalo..

 

Kyara

katjushka  

član od: 15.9.2004

sporočila: 1901

21. apr 2008 8:19

Kyara je napisal/a:

Tudi Oriflame ni naravna kozmetika, preberi sestavo, seherezada.

Več o sestavinah krem, losijonov,.....in vsega si lahko preberete na:

www.planet.lepote za sončenje kupujem turško naravno olje z faktorjem 8 in UVA in UVB zaščito. Imajo pa fantastično, moj beli možek še nikoli ni postal rdeč, kaj šele da bi ga sonce zažgalo..

 

Kyara
Oriflame ni popolnoma naravna kozmetika, vendar pa je malce manj škodljiva, kot zgoraj naštete. V zadnjem času dosti uporabljam izdelke alverde, ki je znamka pod okriljem DM. Je naravna v zelo visokem odstotku, poleg tega pa je tudi cena zelo sprejemljiva. Mene pa zanima to turško naravno olje. Kaj je to v bistvu in seveda kje se da to kupiti? katjushka

sonchika  

član od: 3.4.2005

sporočila: 731

21. apr 2008 8:55

Ni res. Oriflame je popolnoma kemična kozmetika. Še Garnier ima boljšo sestavo, če gledamo po tem, koliko naravnih snovi dajejo v kreme.

Ti zastopniki za Oriflame mi vedno dvignejo živec, ker hvalijo nekaj, kar ni ravno hvale vredno.

Alverde je pa res kvalitetna kozmetika - dobiš veliko za malo denarja.

Sonja

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

21. apr 2008 10:35

Punce, glede na to, da ste že začele pisati o konkretnih znamkah, bi pa še jaz nekaj vprašala. Kaj mislite pa o naši Afroditi? Jaz jo kupujem, ker je slovenska, pa še najbolj mi paše (na koži in v denarnici), tako kreme, kot milo in tudi losijon za telo. Do sedaj se nisem kaj preveč poglabljala v škodljivost/neškodljivost te kozmetike, edino o kremah za sončenje delim mnenje s Kyaro. Seveda pa tudi ne verjamem reklamam, ki obljubljajo ne vem koliko procentov manj celulita, gub.... Pa še nasvet bi rabila: moja 12- letnica dobiva mozoljčke. Kupili sva že čistilni gel in kremo (trenutno od Dm), zdaj, ko pa sem prebrala zale prispevek o vsej kemiji, bi rada vedela, če imate kaj izkušenj z nego najstniške kože oz. čimbolj zdravimi izdelki na to temo. Hvala! mamaF - Mojca

muca maca  

član od: 4.4.2007

sporočila: 14

21. apr 2008 10:51

Ja ... jaz tudi zadnje čase opažam vse več člankov, opozoril, ki pravijo, kako je kozmetika škodljiva. Čeprav, če pomislim so mene doma mazali z Niveino kremo za sončenje, pa s Coppertonom pa sem preživela 30 let. Vem, da je teh nezaželenih, škodljivih vsepovsod že ogromno in verjetno se to nekje "nalaga". Mene tudi zanima, kaj je z Afrodito, meni paše. Sem kupila tudi nekaj od opevanega Alverdeja pa imam občutek, da imam na sebi vosek, ki se nikamor ne vpije. Najbolj pa me skrbijo kreme za sončenje. Imam dveletnika, ki ga lansko leto sploh nismo namerno izpostavljali soncu, razen pač kakor ga sonček dobi. Mazali smo ga z Justom pa je dobil pikice. Pa smo ga mazali z Eucerinom pa enako. Imate kakšen "zdrav" predlog zanj. Kaj mislite o Musteli, Avenu, dr. Hauschki ... Pa hvala za pomoč. muca maca

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti