Krst, birma, poroka > zacela se je sezona > kaj podarjate?

16. apr 2008 22:11

lovebeyba, konfirmacija je pri evangelicanih nekaj takega kot birma. Pomen botra, [ki je bil v osnovi misljen], je ta, da ce bi se starsem [Bog ne daj] kaj zgodilo, da bi otrok imel skrbnika. In da ima otrok dober zgled in dobrega vodnika, pripravljnega pomagati in otroka usmerjati v pravo smer. In prav po tem zadnjem vodilu sem izbirala botra za mojo hcerko. To se mi zdi najprimernejsa popotnica v zivljenju. Zal pa se ob vseh teh pretiranih darilih in denarju izgublja pravi pomen zakramentov, npr. pri krstu sprejem med bozje otroke, varstvo pred hudim. Pa ce starse vprasamo zakaj pravzaprav krstijo, birmajo,..svoje otroke, ne vejo niti odgovoriti. Najveckrat se slisi, da se to pac more in pa da otrok kaj dobi. Jaz nisem nasprotnik obdarovanj, v neizmerno veselje mi je obdariti druge, ampak vse more imeti svojo mejo. Zalostno pa je, da otroci ne vejo kaj pomenijo zakramenti, niti ne poznajo pomena obdarovanja, in da so ze tako potrosnisko naravnani. Pa to pripisimo cemurkoli. Pa jaz nisem nobena poboznjakinja, nasprotno me dejanja Cerkve ze nekaj let vse bolj odvracajo. Veckrat sem ze tudi v debati povedala, da ce si veren ti ni potrebno hoditi v cerkev, ampak lahko Biblijo prebiras doma, v krogu druzine. Niti mi ni vsec kaj dandanes zupniki vse zahtevajo od otrok, in sem tudi naglas ze razmisljala, da ce se bo zgodilo v mojem primeru kako pretiravanje, da zupniku jasno povem, da se izsiljevati ne dam. Otrok pa potem na lastno zeljo lahko zakramente opravi kasneje, recimo ob poroki. Prijatelj se pa mora nujno cerkveno porociti, ce hoce krstiti svojega otroka. Botra tudi ne more imeti tistega, ki ja je izbral, ker zivi na koruzi. Zupnik je rekel, da bo oba para kar takoj poroci Tako, da se jaz vse bolj nagibam k ateizmu. Razmisljala sem pa ze tudi na prestop k Evangelicanom. So drugi ljudje, ki na drugacen, bolj spostljiv nacin dojemajo vero in medsebojne odnose. Spomnimo se kako je nastal protestantizem. Iwana

16. apr 2008 22:24

tigris je napisal/a:

Še to bi pripomnila glede birme - posebej to velja za botre. Boter si nekomu celo življenje in veliko priložnosti je še za obdarovanje. Zelo hitro je ta otrok polnoleten (tu ponavadi nastopi projekt vozniški izpit, ki kar pobere enega denarja), potem maturant, potem gre študirat... vse to so fine priložnosti za obdarovanje - po moje veliko bolj kot birma primerne za obdarovanje z evrčki. tigris

To je to! Boter je boter za vse življenje. Priložnosti za izkazovanje pozornosti ima (čustvene pa tudi finančne, če je potreba) je več kot zadosti. Biti boter ne pomeni le kupiti darila. Boter je človek, ki vse življenje "bdi" nad svojim krščencem in je njegov vzor. Hkrati so botri (vsaj včasih) prevzeli nase skrb za krščenca, če se je staršem kaj zgodilo. Tak primer je mamina mladostna prijateljica, ki je starše kot otrok izgubila v prometni nesreči. Pod streho jo je vzela njena botra (mislim, da jo je celo posvojila). Vendar so to na srečo zelo redki primeri. Človek, ki ga starši krščenca ali birmanec sam izberejo za botra si to šteje v posebno čast. Vsaj pri moji žlahti je poudarek na tem. Svoje botre so npr. vsi bratranci z največjim veseljem povabili na poroke, pa tudi druge srečne družinske dogodke - imajo jih skoraj za druge starše. Če bi mene kdo izbral za botro, bi bila to zame neizmerna čast in odgovornost. Prej kot o darilih bi razmislila o tem, če in kako bom temu otroku vzor. No, na žalost se to ne bo zgodilo, kar pač tudi sama nimam zakramentov to pa je pogoj za biti botra. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 16. apr 2008 22:30:15

16. apr 2008 22:43

mamaF, tudi zame je biti botra cast. Zal pa nekateri o tem ne razmisljajo poglobljeno in si mislijo: saj bo kmalu mimo. In jim je celo v nadlogo, saj bodo morali nekaj dati. Iwana

17. apr 2008 0:55

Pri nas velja tihi dogovor, da moja krščenca ostaneta meni, če se njunima staršema kaj zgodi. to ve tudi širno sorodstvo malih nadebudnežev. Tudi jaz sem rada botra in Nejc bo vedno moj zlati fant, je pač prvi, zdaj že hodiva skupaj v knjižnico, na ure pravljic, kolesariva, greva na izlete, najraje pa skupaj pečeva. Darilo ob krstu je bilo zgolj formalnost.

MamaF, pred tem tudi zakramentov nisem imela, a se mi je to, da sta me vprašala, če mu bom šla za botro, zdelo taka čast, da sem šla tudi skozi to, čeprav je bilo malce skregano z mojimi načeli. Biti botrca je zame tudi odgovornost. In tako imam 3 male fantiče, ki so na ta način tudi moji.

 

Kar se pa daril tiče, jaz bi bila nad posteljnino, pa naj bo kakršnakoli, razočarana, še posebej nad tisto s čipko. Zlasti, ker so dandanes dimenzije odej, postelj in blazin tako različne, da moraš imeti že srečo, da zadaneš pravo mero.

Loni Makaroni

Sporočilo je spremenil(a) Loni dne 17. apr 2008 08:17:50

17. apr 2008 7:44

ko sem šla jaz k birmi ssem dobila stolp-radio un sem bila zelo vesela. stric, ki mi je bil boter, pa mi je rekel, če bom karkoli rabila, pogovor,denar naj pridem do njega in vem da imam nekoga, ki mi bo pomagal, poleg staršev. tanjaj

17. apr 2008 11:37

Ideja z orehi se mi zdi super. Sama sem do sedaj, ko sem podarjala denar le tega "vpletla" v šopek rož. Denar - seveda bankovce, ki so lahko različnih vrednosti sem zvila na različne načine, jih povezala na žičko in porazdelila med cvetje. Enkrat je bil šopek iz svežega cvetja, drugič pa iz suhega, tako, da potem, ko odstraniš "denarne" cvetove, ostane šopek lahko še kot suhi aranžma. Je pa res, da moraš obdarjenca kar malo opozoriti, da to ni navaden šopek, saj na prvi pogled le redko kdo opazi bistvo. Sta pa bila šopka namenjena za poročno darilo in za okroglo obletnico. LP. gerna

17. apr 2008 12:51

Ker je vse tako v kontekstu, moram povedati, da sem omenjeni pehar z orehi za poročno darilo dobila - od moje birmanske botre. Ona pa je itak vedno polna idej in jo zelo cenim. tigris

17. apr 2008 13:01

Letos bo minilo 45 let odkar sem jaz bila na birmi. Moja birmanska botra živi v mestecu, kjer smo mi nekoč živeli. Z njo in njeno družino imam stike in jo vsako leto vsaj enkrat obiščem. Za praznike se slišive tudi po telefonu. Skratka, je nek angel varuh in jo imam kot za svoj rod. Pozdravček!

17. apr 2008 18:31

Morska medvedka, najraje bi te povabila na sinovo birmo prihodnji mesec, saj bi bila več kot zadovoljna s torto za darilo. Ker se zavedam, da imajo moji otroci vsega v izobilju, sem botrici dovolila kupiti samo mobitel (ne preveč drag), ki si ga sin želi. Ostali sorodniki ponavadi prinesejo manjša darilca, mogoče tudi nekaj denarja, vendar manjše vsote. Prejšnjo soboto pa sem imela to čast, da sem bila krstna botra svojemu nečaku, za darilo sem kupila zlato verižico s križcem in krstno svečo z otrokovim imenom in datumom krsta. A mi lahko kdo pove, če imajo evangeličani tudi obhajilo. Krstni obred je bil evangeličanski, duhovnik pa nam razložil tudi nekaj o konfirmaciji, za obhajilo pa nisem vprašala. sikamaco

21. apr 2008 14:58

Ja, tudi nas so povabili v kratkem na nečakinjino birmo. Jaz sem ji namreč bila krstna botra. Ta ideja z orehi se mi zdi zelo fajn, samo jaz si tega enostavno ne predstavljam. Mi lahko natančneje razložite kako to izvedit. Prosim... Hvala že v naprej M Marjeta Vračun