Višavski terier

2. apr 2008 20:19

Iwana...irski volcji hrti pojejo malo...sigurno ne toliko kolikor si ti mislis ;) je pa res veeeeeelik in ne ravno primeren za 50 kvadratov ;)))) sicer poznam tudi ljudi ki ga imajo v stanovanju...ampak iz ene strani stanovanja na drugo imajo tek na ovire ;)))) fox terier ne laja spet toliko...če je prav vzgojen...sploh v stanovanju nima na kaj lajat saj ne vidi sosedove mačke kako taca po njegovem vrtu ipd. ;) obstajajo pa tudi norci ki kar lajajo tam v en dan...ampak spet poudarjam bistvo da je v večini primerov kriv lastnik ki ni psa prav vzgojil..torej ključ je v VZGOJI! je pa pri tem tudi zelo pomembno kako je živel pes prvih par mesecev...ker psu to ostane v spominu in se zgodi da ima v poznejšnjih letih zaradi tega travme. PAZITE OD KOGA KUPUJETE! Iwana fox terierji so lovski psi..pa čeprav niso za to več uporabljeni..je pa spet tudi tukaj odvisno kako ga boš naučila..pazi da ne bo mačka ljubosumna, ker zna bit prava lumpa do psička. ycrna

2. apr 2008 20:38

ycrna,

hehe. Saj. No, glede bevskanja mi bo verjetno še kdo pritrdil. Večino lastnikov višavcev, ki jih poznam, najbolj moti bevskanje brez razloga in te pasme ne bi več imeli prav zaradi tega. Lajanje v tri dni je lahko zelo moteče tudi za sosede in lahko povzroči napete sosedske odnose. (mi - moja mama npr. )

Jaz imam svojega psa - črnega pritlikavega šnavcerja. Je bolj primeren za moj karakter. Zelo je dojemljiv za šolanje, malo sicer trmast, vendar primerno upogljiv. Krasen partner za laufanje in športne aktivnosti. Čist. Bister. Rad, rad, rad. (Malo izven teme foruma.)

balea,

glede višavcev še ena stvar. Če kupuješ psa tudi kot potencialnega partnerja za laufanje ali športne aktivnosti, ... žal. Niso sami krivi, ampak tačke so prekratke in ne zmorejo hitrega tempa oz. slediti gospodarju. Pa za v hribe tudi niso, zaradi enakega razloga. 

Anja

2. apr 2008 21:19

Midva imava maltežana, prav tako ga imajo moji starši. Ista pasma, vendar povsem različna karakterja. Moj Max je živahen, da je kaj, gibčen, navihan, laja samo, ko kdo pozvoni na vratih, drugače pa nič. Je zelo cartljiv in zaupljiv, tudi, ko ga pokličem, pride k meni, razen, če je seveda kakšna psička na vidiku, takrat me res ne šmirgla kaj dosti. Bono, od staršev, pa je umirjen, veliko manj gibčen, non stop laja, se ne carta tako rad, ko ga pokličeš, včasih pride, drugič pa šiba v drugo smer sto na uro. Res sta različna. Maxov brat pa je skoraj identičen njemu, v vseh pogledih. Kar se pa rodovnikov tiče, so vsi trije brez njega. Samo Bono je imel 1x vnetje ušes (pa še to zato, ker moja mami ni redno pulila odvečnih dlak) in nekaj težav s prostato (ker je non stop natepaval blazino zaradi močnega nagona). Pri Maxu in njegovem bratu nobenih težav. (že trkam). Poznam pa kar nekaj rodovniških maltežanov, ki so dali skozi tisoč in eno bolezen. Mislim, da rodovnik ne garantira popolnoma ničesar, kar se zdravja tiče. Moje mnenje pač. Bono je bil kupljen od vzrediteljice, ki ima Yorkshirske terierje in maltežane, Max in njegov brat pa od družine, ki je pač sparila svojo psičko. Opravka nisem imela z nobenimi preprodajalci, bila je enostavno moja odločitev, da kupim psa brez rodovnika (z rodovniškimi predniki). jessy6

2. apr 2008 21:58

Kaj je narobe s »čistokrvnimi psi brez rodovnika«? Čistokrvnih psov brez rodovnika v resnici ni. Že prej smo navedli, da pasme odlikujejo njihove specifične značilnosti. In zakaj nekateri predstavniki običajno ostanejo brez rodovnika? Ker se je nekje v verigi katera od značilnosti izgubila. Te značilnosti pasme ugotavljajo in preverjajo strokovnjaki na vzrejnih pregledih. Običajno manjka vzrejno dovoljenje, zaradi česar potomci takih psov ne morejo dobiti rodovnikov. Poglejmo nekaj primerov, zakaj pride do tega: - Pes ali psica na vzrejnem pregledu ni pozitivno ocenjen/a zaradi zdravstvenih težav. To pomeni, da je bil izvid slikanja kolkov ali komolcev, pregleda oči ali drugega, za vzrejo predpisanega pregleda tako slab, da se razplod te živali prepove, saj se pregledi opravljajo prav zato, da se preprečuje širjenje dednih bolezni naprej na potomce. - Pes ali psica na vzrejnem pregledu ni pozitivno ocenjen/a če se ugotovi, da je nosilec drugih dednih napak (pomanjkljivo zobovje, nepravilna obarvanost, premajhnost ali prevelikost...) ali če je v zelo slabem kondicijskem ali zdravstvenem stanju. Si želite pasemskega psa, ki ima katero od naštetih napak ali pa bo te napake prenašal naprej na svoje potomce? Verjetno ne. Prav tako si najbrž ne želite psa, ki bo iz mladička zrastel v nekaj drugega, kot ste pričakovali. skopirano iz www.mojpes.net avtor: Jana Pahovnik za več informacij:/www.mojpes.net/modules/news/articl mala zelena

2. apr 2008 22:10

Tudi jaz mislim, da rodovnik ni garancija za zdravega kuža, pridružujem se mnenju jessy6. Naša prva foxterierka je imela rodovnik, tudi druga ga ima, vzreditelj je krasen (moj prijatelj), a obe sta zboleli za kroničnimi boleznimi. Ki pa na srečo nista neobvladljivi. Naša psička je morda tudi zato malo bolj scrkljana, a živi "normalno" scrkljano pasje življenje, le s to razliko da vsak dan poje tabletek do dva. Že dolgo let, stara je enajst let. In ima tudi svoje dobre in slabe lastnosti, tudi takšne, ki pritičejo samo foxterierjem: še nisem videla psa, ki bi skopal tako globoko lukjo, da je skoraj cela v njej, posledično so brki kepe blata in nos poln (kihamo in ga čistimo, in kihamo in ga čistimo), slabo slišiš, ko je treba in dobro, ko ni nobene potrebe, lajaš samo zato, ker imaš občutek, da moraš, ni pa nam jasnega razloga za to početje, uideš, ker imaš lovski nagon pa spet nisi prepričan, če dobro veš zakaj in spet ti ni jasno, zakaj se vsi jezijo, ko vendarle prideš nazaj.... skratka, zabava je pri foxterierjih non-stop, a tudi veliko potrpljenja z njihovo vzgojo, doslednosti in zaradi njihove trme tudi čakanja. V njih je, da so nepoboljšljivi radovedneži, zanima jih vsi in vse. Včasih zna biti ta radovednost pravi problem, že od malega jih je treba naučiti, da ni vse za njihov smrček. In tudi veliko borca je v njih, razlog borbe ni vedno znan Znajo se stepsti hitro in tudi to je že od malega treba z veliko mero vztrajnosti in doslednosti "zatirati". Spominjam se, da so bile v pasji mali šoli tri sestre, naša in še dve. In če se je kdo stepel, so se steple one. In to zares, ne za šalo. Še danes imam spomin na ta pretep na roki. Kot pri vseh pasmah, foxterierji ne skoparijo ne z dobrimi in ne z slabimi lastnostmi. A življenje z nimi je vse prej kot dolgočasno in če bi se spet morala odločati za kuža, bi se odločila zanj. Z rodovnikom ali brez, le da bi dobro spoznala vzreditelje. Uf, sem se razpisala, pa tema je višavec... moja

2. apr 2008 22:58

Tudi mi imamo pri mami psičko mešanko iz zavetišča. Saj kužki so itak krasni, z rodovnikom ali brez, mešani ali čistokrvni... mene samo jezi, da ljudje "štepajo" te uboge pse-ker če sta oba starša rodovniška, mladiči pa ne očitno tukaj nekaj ne štima!!! Verjetno psico pač uporabijo vsakič ko se goni, da imajo čimveč mladičkov in torej več denarja, kar je samo slabo zanjo. Kinološka zveza ni brezveze uvedla pravila da ima lahko samica samo 1x na leto leglo. No upam, da je samo to in da ni prišlo do prepovedi vzreje zaradi zdravstvenih težav... če vam ni toliko važno da ima pes rodovnik pojdite na obisk v najbližje zavetišče, tam vas čaka en kup iskrivih očk, ki si želijo toplega doma. Tudi tisti ki si zaradi pomanjkanja časa, prostora... ne morete privoščiti psa, lahko kakšnemu polepšate dan že s tem da ga peljete na sprehod... veliko informacij o tem najdete na spletnih straneh slovenskih zavetišč za male živali. mala zelena

2. apr 2008 23:39

mala zelena se popolnoma strinjam s tabo. saj ni vedno tako, da pes ne dobi rodovnika zaradi tega ker starsi nimajo vzrejnega dovoljenja ampak najveckrat je temu tako... http://www.kalsang.net/nakup.php tukaj si se mal preberte razloge zakaj izbrati psa z rodovnikom. ycrna

3. apr 2008 2:40

kaj sem jaz edina ki v veliko postih v tej temi opazi, da se govori o psu kot o "stvari" in ne kot o zivem bitju? kot o "predmetu" in ne kot o druzinskem clanu? "za domaco rabo", "KVALITETEN PES" in podobni izrazi...? pa kaj se hecate? kaj ko ste rodile, ste tudi rekle da je otrok kvaliteten?? in ce se je rodil bolan, je bil kaj manj vas?? skoda da se tako malo ljudi odloca vzeti psicka iz azila..... pomarandza

3. apr 2008 9:55

Tudi meni se zdi,da marsikje kupijo dragega psa,ker pac to lahko in fajn zgleda,ce mas potomca kakega prvaka. Pa ne mislim s tem,da ljudje,ki imajo rodovniske pse nimajo ljubezni do svojih zivali..Pri nas imamo zivali preprosto zato, ker jih imamo radi. To zadnjo psicko smo sli iskat v zavetisce v Prekmurje. Kako zelo prestraseno je bilo to bitje.Dolgo, dolgo je trajalo, da si je sploh upala jesti brez strahu.To je zival, ki je hvalezna prav za vsako bozanje,crkljanje,pogovarjanje. Veliko, veliko prekrasnih uric prezivljamo z njo.Zacela je zaupat in na sprehodu hodi tesno ob cloveku, brez kakrsega koli solanja. Ko pogledam v njene oci in jo pocohljam za useski,sem tudi jaz srecna. Majdina

3. apr 2008 10:32

Hja. Zakaj vse to pametovanje okoli kvalitetnega mladiča in podobno? Zato, ker so zavetišča POLNA tudi rodovniških psov. Ker so se jih ljudje iz enega, drugega ali tretjega razloga naveličali, se premislili...... ker so ljudje psa izbrali po videzu, šparali pri ceni, potem pa ugotovili, da jim njegove karakterne lastnosti niso pogodu ali pa da je stalno bolan ali pa da je zrasel v nekaj drugega. In potem kličejo v zavetišče in rečejo "al ga vzamete vi al pa ga h lovcu peljemo, ker ta pes preveč laja/je slab čuvaj/je stalno bolan/preveč košta........

ZATO vse to pametovanje. Ker pes ni igrača ali modni dodatek, če po blizu spremljaš delo kakega zavetišča, pa ugotoviš, da preveč ljudi pse/mačke in še druge živali obravnava ravno kot to.

Tisti, ki mislijo, da jim nekateri pamet solimo, pa naj si preberejo malo dnevnik šefice zavetišča Horjul: http://www.zavetisce-horjul.net/dnevnik/?p=172

http://www.zavetisce-horjul.net/dnevnik/?p=169

Psi so ena najlepših stvari pod soncem, a pes je vse življenje kot otrok. Ne glede na to, kako se spreminja in zapleta človeško življenje, pes vedno rabi 100% lastnika.

In glede družinskega člana... vse lepo in prav. Najina psica je res najin otrok in ne morem nikakor opisat, kaj nama pomeni. Od kar jo imam sem tudi bolj zdrava. A tudi v pasji šoli stalno ponavljajo, da je pes na koncu vseh koncev le zverina in da je na lastniku, da mu ves čas postavlja meje, ga vodi, vzgaja, odloča o njem. Pes brez (pravega) lastnika pa rata spet zverina.

 

tjas